Jedro

Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi razveljavitve postopka izbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije pri izbiri. Ob vložitvi tožbe je zato nastala taksna obveznost po 1. točki 1. odstavka 5. člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse z dne 3. 10. 2013. Zoper sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja, da je tožbeni zahtevek, ki ga je postavil, zahtevek za sklenitev delovnega razmerja, za katerega pa se sodna taksa ne plačuje. Taksa za podredni tožbeni zahtevek je nepotrebna, saj se ta ne bo obravnaval, če bo tožnik s primarnim zahtevkom uspel. Tožnik tudi navaja, da ne gre za dva spora, kot to navaja sodišče prve stopnje, ampak gre za očitno kršitev predpisov o zaposlovanju. Odločanje o nepremoženjskem zahtevku je uradna dolžnost sodišča, za to pa se sodna taksa ne plačuje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, saj zahtevek za razveljavitev izbire kandidata in sklenitev delovnega razmerja nista neodvisna, da bi lahko tvorila dva spisa. Prav tako pa tudi ne gre za premoženjski zahtevek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse. Tožnik je namreč vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi razveljavitve postopka izbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine v višini 42.000,00 EUR zaradi diskriminacije pri izbiri. Ob vložitvi tožbe je nastala taksna obveznost po 1. točki 1. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji). Po 105. a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in ker je tožnik ni plačal, ga je sodišče s plačilnima nalogoma pozvalo k plačilu. Zoper njiju je pravočasno vložil ugovor, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je neutemeljen, saj je taksa pravilno odmerjena. Ker je tožnik s tožbo vložil primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR, za podredni zahtevek pa je takso odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1 v povezavi s 3. odstavkom 18. člena ZST-1, ki določa, da če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrednih tožbenih zahtevkov, se za primarni tožbeni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse predpisane za ta zahtevek.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).