Jedro

Vrednosti odškodninskih zahtevkov devetih tožnikov se ne seštevajo, vsak posamezen zahtevek pa ne presega 40.000 EUR, zato neposredna revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki plačilo odškodnine 9 tožnikom v skupnem znesku 53.615,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku do zahtevanega skupnega zneska 84.797,70 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in delno spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino K. P. v znesku 2.461,08 EUR, A. P. v znesku 2.154,15 EUR, B. P. v znesku 4.000 EUR, Z. P. v znesku 7.000 EUR, M. K. v znesku 4.000 EUR, M. P. v znesku 7.000 EUR, L. P. v znesku 7.000 EUR, R. P. v znesku 4.000 EUR in V. P. v znesku 7.000 EUR. Vsem tožnikom mora plačati tudi zakonske zamudne obresti. Vsota vseh prisojenih zneskov je 44.615,23 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila (neposredno) revizijo, v kateri izpodbija temelj zahtevka in višino odškodnine ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Postopek pred sodiščem prve stopnje je bil zaključen s sodbo, ki je bila izdana po 1. 10. 2008. Pri ugotavljanju dovoljenosti revizije je zato treba upoštevati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP–D, Uradni list RS št. 45/2008).

6. Po noveli ZPP–D Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7. Tožena stranka je vložila revizijo in kot vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe navedla znesek 44.615,23 EUR. Vendar ta navedba ni pravilna. V tej pravdi je 9 tožnikov, ki so formalni (navadni) sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, saj vsak od njih uveljavlja od tožene stranke odškodnino za svojo škodo. V takem primeru se v zvezi s pravico do revizije v skladu s prvim in drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednosti zahtevkov tožnikov ne seštevajo, temveč je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. V tako ureditev subjektivne kumulacije peti odstavek 367. člena ZPP ne posega (1). Procesnopravna razmerja več strank na aktivni ali pasivni strani, ki so formalni sosporniki, združena v skupno razpravljanje in odločanje, ohranijo vsako svojo identiteto, vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno in pravice do revizije ne pridobi zgolj zato, ker je bilo o njihovih sporih odločeno z eno odločbo.

8. V obravnavani zadevi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega posameznega tožnika ne presega 40.000 EUR, kar pomeni, da revizija ni dovoljena že po samem zakonu (drugi odstavek 367. člena ZPP), ni pa bila niti dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP). Revizija tožene stranke je zato nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča: II Ips 25/2010, II Ips 166/2010, II Ips 330/2011, II Ips 197/2012