Jedro

Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 8/2019 z dne 21.10.2019 izreklo: ″I. Zavrne se zahtevek, ki se glasi: ″1. Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, opr. št. VL ..., izdan dne ..., ostane v celoti v veljavi za znesek glavnice v višini 133,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 2018 dalje do plačila, kakor tudi stroške izvršilnega postopka v višini 74,00 EUR. 2. Tožena stranka je dolžna poravnati tožeči stranki dodatno tudi še vse stroške tega pravdnega postopka, in sicer v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, vse pod izvršbo.″

2. Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po Zakonu o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo poleg samega zahtevanega zneska, skupaj s vsemi pripadki, tudi vse stroške tega pravdnega postopka, in sicer vse v roku 8-tih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, vse pod izvršbo, podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne nazaj sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev, vendar v spremenjeni sestavi.

3. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in meni, da je izpodbijana sodba pravilna in predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP) in to pritožbeno niti ni sporno. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339.člena ZPP in morebitna zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi odločilo brez naroka skladno z določbo drugega odstavka 454.člena ZPP.

9. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje moralo presoditi na podlagi naslednjih trditev pravdnih strank:tožeča stranka je navajala: (-) da sta sedaj pravdni stranki poslovno odnos vzpostavili tako, da se je 19. 4. 2018 tožena stranka skupaj s svojim soprogom S.H. oglasila v poslovnih prostorih tožeče stranke z zaprosilom, da bi tožeča stranka zanjo pripravila pisno vlogo - dopolnitev tožbe po sklepu Okrožnega sodišča v Kopru ...(-) da je bilo dogovorjeno, da bo tožena stranka tožeči stranki poslala sklep Okrožnega sodišča v Kopru, kakor tudi sklep sodišča, s katerim je bila dovoljena izvršba (to je sklepi ...), kar vse je tožena stranka tudi storila in sicer 20. 4. 2018 ob 08:34 uri, nato pa je tožeča stranka 21. 4. 2018 ob 05:07 uri toženi stranki po elektronski pošti poslala sestavljeno pisno vlogo - dopolnitev tožbe, skupaj z ustreznimi navodilom toženi stranki, kako listine posredovati na sodišče; (-) da je za opravljeno delo tožeča stranka toženi stranki izstavila račun številka 12/2018 z dne 8. 5. 2018 za plačilo stroškov sestave pisne vloge - dopolnitev tožbe ter pregled in študij zadeve, in sicer v višini 133,00 EUR in račun toženi stranki posredovala s priporočeno poštno pošiljko, ki se je vrnil z oznako ″NI DVIGNIL″ ter nato z navadno poštno pošiljko; (-) da nikoli ni bilo govora o plačilu na podlagi uspeha, saj se je tožena stranka primarno sama zastopala pred sodiščem, kar celo izkazujejo njene navedbe, da ni nikjer nič podpisovala ; tožena stranka je trdila:(-) da se je pogovarjala s H.J. s.p in njenim partnerjem M. D.in zagotovljeno ji je bilo, da jo bo tožeča stranka zastopala proti plačilu, če sodba uspe; (-) da tožena stranka ni bila uspešna v sporu proti S. R. s.p., zato ni dvignila računa, obvestila pa je tožečo stranko, da ne priznava računa, kar vse je razvidno iz medsebojne e-korespondence; (-) meni, da glede nato, da ni bila sklenjena pisna pogodba , da bi ji tožeča stranka kot zastopnik morala dati vsaj nekaj za podpisati, ker pa do tega ni prišlo, nič ne dolguje, pa tudi sicer je bila dogovorjena provizija od dobljenega primera , poleg tega pa je bila zavedena, saj tožeča stranka ni pravnica in bi prejela protipravno plačilo; (-) da je račun zavrnila, ko ga je prejela po navadni pošti, saj je bil dogovor, da dobijo plačilo po končani sodbi, (provizija od dobljenega primera) in praviloma bi tako tožeča stranka dobila nakazano in bi potem dala razliko; (-) da se je račun izdal za neko poslano zadevo preko maila, za katero je domnevala, da jo je prejela kot obvestilo;

10. Sodišče prve stopnje je presodilo: (-) da na podlagi navedb same tožeče stranke ugotavlja, da tožeča stranka zahteva plačilo zneska 133,00 EUR na podlagi naročila - mandata, ki ji ga je dala tožena stranka, da zanjo pripravi dopolnitev tožbe, ki jo bo predložila na sodišče; (-) da se po določbi 776. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) s pogodbo o naročilu prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle, hkrati dobi prevzemnik naročila pravico, da te posle opravi, prevzemnik naročila ima pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega; (-) da tožeča sama navaja, da je bila toženi stranki nudena strokovna pomoč s strani prokurista tožene stranke ki je imel ustrezno strokovno izobrazbo in znanje, da je nudil pravno pomoč; (-) da je glede na navedbe tožene stranke, da je bil dogovor, da bodo zastopali toženo stranko proti plačilu, če sodba uspe, ob nespornem dejstvu, da tožnica ni bila pravnica in ob navedbi, da je bila tožena stranka zavedena, sodišče glede na dejstvo, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (92. člen OZ), upoštevalo tudi določbe 86. člena OZ, ki pravi, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega; (-) da tožeča stranka sicer navaja, da je šlo za opravljeno delo, pa iz navedb same tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka za toženo stranko pripravila pripravljalno vlogo, ki jo je bilo potrebno vložiti na sodišče; (-) da lahko pred sodišči stranke proti plačilu zastopajo samo odvetniki, če zakon ne določa drugače (drugi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu - v nadaljevanju Zodv) in je kršitev tega pravila sankcionirana kot prekršek (tretji odstavek 71.a člena Zodv); (-) ker je bil dogovor, v skladu s katerim bi laik odplačno zastopal stranko, z zakonom prepovedan, je v skladu s 86. členom OZ ničen, kar ne velja le za posle, ki naj bi jih tožnica po navedbah tožene opravila pred sodiščem, marveč tudi za posle, ki so bili s tem v zvezi (priprava pripravljalne vloge za sodišče, kot je bilo v konkretnem primeru); (-) da je namen zakonodajalca, da kakršnokoli zastopanje in pisanja za stranko pred sodiščem pripravi strokovno usposobljena oseba (kar izhaja tudi iz določbe 87. člena ZPP); (-) da je dogovor ničen ter bi bil ničen tudi vsakršen drugačen dogovor, v skladu s katerim bi bilo zastopanje odplačno, se tožnici ne more prisoditi ustreznega plačila za njen trud, ki ga sodišče sicer lahko določi po 778. členu OZ; (-) da je tožbeni zahtevek neutemeljen.

11. Pritožba trdi, da je izpodbijana sodba z vidika materialnega prava nepravilna in zgrešena, v določenem delu celo nerazumljiva in v nasprotju z vsebino predlaganih dokazov (ki pa jih sodišče v celotnem obsegu sploh ni izvedlo), v posledici tega pa tudi nezakonita. Pritožba poudarja, da tožeča stranka ni prevzela oziroma sprejela nobenega zastopanja tožene stranke v sodnem postopku pred sodiščem v Kopru (saj se je tožena stranka povsem sama udeležila obravnave na OS Koper) in v kolikor prvostopenjsko sodišče ne bi tožeči stranki kršilo pravice do polne izjasnitve v postopku in do enakega varstva pravic v postopku, bi kot nesporno ugotovilo, da je tožena stranka naročila storitev, katero je dolžna plačati in da tožeča stranka ni s strani tožene stranke dobila mandata za zastopanje niti sama osebno niti po njenem prokuristu. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožeča stranka zastopala toženo stranko, da gre za mandatno razmerje in je napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožba navaja, da ima tožeča stranka za pravno svetovanje ustrezno strokovno usposobljenega delavca - prokurista, ki strankam nudi potrebno pravno pomoč in s strani upravnih organov ustrezno zakonsko urejeno delovanje, drugačni zaključki sodišč prve stopnje pa so zmotni.

12. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko se je ob spornem dejanskem stanju odločilo, da bo v zadevi odločilo brez naroka1 , in v zadevi odločilo zgolj na podlagi predloženih pisnih dokazil, tožečo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Sodišče prve stopnje nedvomno sme tudi v primeru, če je dejansko stanje med pravdnima strankama v sporu majhne vrednosti sporno, odločiti brez naroka in na podlagi predloženih pisnih dokazov, toda pri tem mora biti pazljivo, da zaradi takšnega procesnega postopanja, ne bi prikrajšalo strank v pravici do polne izjasnitve, če sta stranki glede odločilnih dejstev zatrjevali diametralno nasprotno.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sporni zadevi šlo za takšno situacijo, saj je tožeča stranka zatrjevala, da se je v okviru svoje dejavnosti zavezala zgolj sestaviti vlogo za toženo stranko, tožena stranka pa je trdila, da naj bi jo tudi zastopala pred sodiščem.

15. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, tožeči stranki, ki je v dokazne namene predlagala še zaslišanje stranka in zaslišanje prič, kršilo temeljno procesno pravico, to je pravico do polne izjasnitve v postopku.

16. Tako je utemeljen pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožene stranka in prič, toženo stranko prikrajšalo za polno izjasnitev v postopku.2

17. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo iz navedenega pritožbenega razloga, ne da bi se podrobneje izjasnilo o ostalih pritožbenih navedbah in izpodbijano sodbo razveljavilo (354. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP) in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ker o zadevi ne more odločiti samo, da ne bi stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Odločitvi glede glavne stvari sledi odločitev glede stroškov postopka.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

19. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno bistveno kršitve določb pravdnega postopka in nato na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabiti materialno pravo.

20. Predlog pritožbe, da se zadeva v novem sojenju dodeli drugem sodniku, ni z ničemer argumentiran in očitno temelji zgolj na okoliščini, da tožeča stranka v prvem sojenju ni uspela s tožbenim zahtevkom. Pritožbeno sodišče zato predlogu pritožbe ni ugodilo.

1 Določba prvega in drugega odstavka 454.člena ZPP se glasita: ″1.Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. 2.Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.″ 2 8. točka drugega odstavka 339.člena ZPPP se glasi: ″Če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.″