- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 1781/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1781.2017 Civilni oddelek
Povzetek
- Obveznost plačila sodne takseAli je tožnik dolžan plačati sodno takso v delu, v katerem je nasprotna stranka propadla?
- Zastaranje pravice do zahtevka za plačilo sodne takseAli je pravica do zahtevka za plačilo sodne takse zastarala?
- Sorosmernost plačila sodne takseKako se določi višina sodne takse glede na uspeh strank v postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožena stranka ni dolžna plačati takse nasprotne stranke v delu, s katerim je ta propadla.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku naložilo, da je dolžan plačati sodno takso, odmerjeni za celotni postopek, v skupni višini 3.355,28 EUR. V zvezi s plačilom sodne takse je izdalo plačilni nalog, predhodno izdani plačilni nalog za sodno takso po sklepu s 17. 3. 2017 pa je razveljavilo.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik. Opozarja, da je bil oproščen plačila sodnih taks, ker zaradi slabih premoženjskih razmer teh ni mogel plačati. Sodišče je takse neutemeljeno odmerilo, saj po določilu drugega odstavka 15. člena ZST-1 plača takso stranke, ki je je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, njen nasprotnik. Sodišče je moralo torej toženima strankama že predhodno naložiti v plačilo sodno takso, vsaj delno glede na njun uspeh, zato tožnik te takse ni dolžan plačati. Tudi iz sodbe P 79/2009 s 7. 4. 2015 izhaja, da sodišče kot dela pravdnih stroškov tožeči stranki ni priznalo stroškov za sodne takse, kar pomeni, da jih je bodisi naložilo v plačilo toženima strankama bodisi je to nameravalo. Sodišče je prezrlo določilo 9. člena ZST-1, po katerem pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara po petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Takse so torej zastarale. Ker je tožnik uspel s 44,44 % zahtevka, bi moral plačati takso le v tej višini, ne pa v višini 55,56 %.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom s 17. 3. 2017 tožniku, ki je v postopku delno uspel s tožbenim zahtevkom in prejel nakazani znesek 70.000,00 EUR, naložilo plačilo sodne takse v skupini višini 6.039,00 EUR. Ker pri tem ni upoštevalo sorazmernosti pri plačilu glede na uspeh stranke v postopku, je na pritožbo tožeče stranke višje sodišče omenjeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odmerilo sodno takso, pri čemer je upoštevalo, da je tožnik v postopku skupaj uspel s 44,44 % tožbenega zahtevka, torej bi moral plačati sodno takso za delež, s katerim ni uspel, kar predstavlja 55,56 % celotne takse. Pritožba neutemeljeno in pavšalno izpostavlja, da bi morala to takso plačati tožena stranka. Slednja namreč ni dolžna plačati takse nasprotne stranke v delu, s katerim je ta propadla.
6. Zavajajoča je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje prezrlo ugovor zastaranja. Nanj je odgovorilo v 10. točki sklepa, z razlogi pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih zato ne ponavlja. Ker je tožeča stranka uspela s 44,44 % tožbenega zahtevka, je nadalje logično, da mora sodno takso poravnati v deležu neuspeha, torej v 55,56 %. Gre namreč za takso, ki bi jo bila sicer dolžna plačati v okviru pravdnih stroškov, če njenega plačila ne bi bila oproščena.
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.