Jedro

Pritožba, ki jo stranka vloži po pooblaščencu in najkasneje ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit, ni nepopolna vloga, zato se stranke ne poziva na predložitev dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ampak tako pritožbo sodišče kot nedovoljeno zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 46. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, zaradi neplačila sodne takse, ustavilo postopek v zvezi s tožbo, dne 26. 2. 2009 po pooblaščenki vložila pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008), ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008) . Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. 4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila pritožbo po pooblaščenki, vendar ob vložitvi pritožbe ni izkazala, da ima pooblaščenka opravljen pravniški državni izpit. Sodišče prve stopnje je sicer tožečo stranko pozvalo, da predloži dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ga je ta v roku tudi predložila, vendar pa je tako ravnanje sodišča prve stopnje nepravilno. Pritožba, ki jo vloži stranka sama ali po pooblaščencu in najkasneje ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, namreč ni nerazumljiva ali nepopolna vloga v smislu 31. člena ZUS-1, ki velja za vloge v prvostopenjskem postopku. V pritožbenem postopku je pojem nepopolne pritožbe bistveno ožji, saj je po tretjem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nepopolna le tista pritožba, ki ne vsebuje navedbe sodbe, zoper katero se vlaga in podpisa pritožnika. Ker pa se glede na izrecno določbo 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za to, da je tožečo stranko pozvalo na predložitev dokazila. Ker niti ZUS-1 niti ZPP ne vsebujeta posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, tudi ravnanje sodišča prve stopnje in kasnejša predložitev potrdila, ne moreta odpraviti v času vložitve pritožbe neizkazane postulacijske sposobnosti. Vrhovno sodišče je zato tožnikovo pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim dostavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

6. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.