Jedro

Iz opredelitve možnosti zahtevka zoper člane poslovodstva kot odškodninskega zahtevka je jasno, da ZFPPIPP ni določil prenosa obveznosti izbrisane družbe, temveč je določil le podlago za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva v zvezi z izbrisom pravne osebe oziroma družbe brez likvidacije, kot samostojno obveznost članov poslovodstva. Tako navedena določba ZFPPIPP ni podlaga za ugotovitev pravnega nasledstva med izbrisano družbo in člani njenega poslovodstva, niti iz tožnikove tožbe ne izhaja druga podlaga za tako pravno nasledstvo.

Izrek

Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo pri Okrajnem sodišču v Celju od toženca, kot bivšega direktorja in zakonitega zastopnika družbe A., d.o.o., uveljavljal plačilo odškodnine v višini 1.090,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je ostal zaradi prenehanja in izbrisa navedene družbe iz sodnega registra brez izvedenega postopka likvidacije brez odpravnine in odškodnine za neizrabljen letni dopust, do česar je bil pri navedeni družbi, kot njen bivši delavec, upravičen. Pri tem se je skliceval na določbe 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva na tak način izbrisane družbe.

2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom P 466/2013 z dne 3. julija 2013 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Celju. Glede na to, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo odpravnine in odškodnine za neizrabljen letni dopust, torej na terjatve iz delovnega razmerja pri družbi A., je štelo, da gre pri tožencu, kot zadnjem direktorju in poslovodji te družbe, za pravno nasledstvo, zaradi katerega je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča na podlagi določb točke b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) o pristojnosti delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.

3. Delovno sodišče v Celju pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v sporu o pristojnosti odloči Vrhovno sodišče. Navaja, da toženec, kot bivši direktor oziroma poslovodja družbe A.,d.o.o., ni pravni naslednik izbrisane družbe, prav tako pa tožnik na podlagi 442. člena ZFPPIPP od toženca ne uveljavlja terjatev iz delovnega razmerja, temveč odškodnino, ker je toženec, kot direktor, ob opustitvi dolžne skrbnosti dopustil, da je bila navedena družba iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije in je bil zato tožnik oškodovan.

4. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

5. Na podlagi prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra brez likvidacije ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, oziroma da zahteva povrnitev škode od članov poslovodstva ali organov nadzora izbrisane pravne osebe. Tožnik je izrabil drugo možnost in v tožbi zahteval plačilo odškodnine od toženca, kot poslovodje izbrisane družbe A., d.o.o. 6. Iz opredelitve možnosti zahtevka zoper člane poslovodstva kot odškodninskega zahtevka je jasno, da ZFPPIPP ni določil prenosa obveznosti izbrisane družbe, temveč je določil le podlago za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva v zvezi z izbrisom pravne osebe oziroma družbe brez likvidacije, kot samostojno obveznost članov poslovodstva. Tako navedena določba ZFPPIPP ni podlaga za ugotovitev pravnega nasledstva med izbrisano družbo in člani njenega poslovodstva, niti iz tožnikove tožbe ne izhaja druga podlaga za tako pravno nasledstvo.

7. Glede na navedeno gre v tej zadevi za spor o premoženjskih pravicah med tožnikom in tožencem, kot fizičnima osebama v smislu določb 1. in 30. člena ZPP, o katerem je pristojno za odločanje sodišče splošne pristojnosti, torej Okrajno sodišče v Celju, pri katerem je bila tožba vložena.