Jedro

V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZKZ se pri ugotavljanju pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti upošteva vrednost pridelkov iz dejavnosti, ki je kmetijska po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti, v obravnavanem primeru SKD 2008 iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Taka dejavnost je vinogradništvo, ne pa tudi proizvodnja vina iz doma pridelanega grozdja, saj gre za predelavo, ki je v navedenih predpisih klasificirana kot druga (nekmetijska) gospodarska dejavnost. Posledično je pri ugotavljanju vrednosti pridelka v vinogradništvu relevantna le vrednost pridelka pred predelavo, to je pridelanega grozdja, ne glede na to, da ga pridelovalec še sam predela v vino.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Upravna enota Sežana je z odločbo, št. 330-518/2018-72 z dne 11. 2. 2021, odobrila pravni posel prodaje kmetijskega zemljišča parc. št. 1439 k. o. ... za ceno 2.380,00 EUR med prodajalcem A. A. in kupcem B. B. (stranki z interesom v upravnem sporu), ni pa odobrilo pravnih poslov ostalih zainteresiranih kupcev, ki so prav tako sprejeli prodajalčevo ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, med njimi prve tožnice (v nadaljevanju tožnica). Odločitev temelji na ugotovitvi, da samo B. B. izpolnjuje pogoje za uveljavljanje predkupne pravice kot drug kmet in da se zato uvršča pred ostale tri sprejemnike ponudbe. Glede tožnice je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje vseh pogojev za status kmeta iz prve alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), saj v letu pred ponudbo ni pridobila pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti. Pri ugotavljanju tega dohodka se namreč upošteva le dohodek iz kmetijskih dejavnosti, opredeljenih v drugem odstavku 24. člena ZKZ, proizvodnja vina iz doma pridelanega grozdja pa ni taka dejavnost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tožničino pritožbo zavrnilo z odločbo, št. 33008-132/2021/2 z dne 6. 7. 2021.

2.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je v sodbi, s katero je zavrnilo tožničino tožbo, pritrdilo stališču toženke, da se v izračun pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti ne všteva dohodkov od prodaje vina, ampak le dohodek od grozdja.

3.Na tožničin predlog je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 31/2025 z dne 3. 6. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja pravilnosti razlage določbe drugega odstavka 24. člena ZKZ v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka istega člena, po kateri se dohodek od prodaje vina, pridelanega iz doma proizvedenega grozdja, ne šteje za "pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti", predelava doma predelanega grozdja v vino pa ne kot kmetijska ampak kot gospodarska dejavnost.

4.Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je na podlagi navedenega sklepa vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi odločbo Upravne enote Sežana z dne 11. 2. 2021 in ji vrne zadevo v ponovno reševanje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

5.Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

6.Stranki z interesom na revizijo nista odgovorili.

K I. točki izreka

7.Revizija ni utemeljena.

8.Vrhovno sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve, povezane z dopuščenim pravnim vprašanjem, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe in na katera je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

Dejansko stanje zadeve

9.Prodajalec A. A. je 17. 8. 2018 vložil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, revidentka pa jo je pravočasno sprejela in v skladu s 4. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ uveljavljala predkupno pravico kot drug kmet. V zvezi z ugotavljanjem revidentkinega statusa kmeta je bilo ugotovljeno, da je njen skupni dohodek iz kmetijske dejavnosti v letu 2017 znašal 7.947,18 EUR (od tega 2.179,76 EUR na račun subvencij, 500,84 EUR zaradi vračil trošarine za energente, 2.291,58 EUR za seno in 2.975,00 EUR za grozdje), kar je manj od pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena ZKZ, ki je za leto 2017 znašal 13.015,60 EUR. Revidentka za zatrjevani status tako ni izpolnila dohodkovnega cenzusa.

Revizijske navedbe

10.Revidentka očita Upravnemu sodišču, da pri razlagi prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 24. člena ZKZ ne bi smelo izhajati le iz besedne razlage, ampak bi moralo upoštevati tudi namensko in sistemsko razlago. Poudarja, da ker predkupna pravica varuje javni interes v povezavi s cilji ZKZ iz 1. a člena, bi bilo treba tudi dohodek od doma proizvedenega vina iz doma pridelanega grozdja šteti v cenzus za ugotavljanje statusa kmeta. Upravno sodišče le s sklicevanjem na razvrstitev različnih dejavnosti v Standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (v nadaljevanju SKD 2008), ki je priloga Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, ni moglo vsebinsko opredeliti pravila o predkupni pravici. Glede na 2. in 3. člen navedene uredbe namreč namen Vlade pri določitvi različnih dejavnosti v SKD 2008 ni bil v zagotavljanju varstva kmetijskih zemljišč. S tem ko v SKD 2008 pri določanju kmetijskih dejavnosti niso bili (v zadostni meri) upoštevani varstvo kmetijskih zemljišč in cilji ZKZ, je bilo kršeno tudi načelo legalitete iz 120. člena Ustave, zaradi česar navedenega akta niti ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).

11.Ob sklicevanju na določbe 69. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) navaja, da se dohodek od vina, nastalega s predelavo lastnega grozdja, šteje kot dohodek v zvezi s kmetijsko dejavnostjo, ki je načeloma podvrženo režimu katastrskega dohodka. Trdi, da sprejeta razlaga povzroča pravno sistemsko nevzdržno stanje, saj je posameznik kot kmet različno obravnavan za namen obdavčenja po določbah ZDoh-2 in Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (v nadaljevanju ZUKD-2) in za namen uveljavljanja predkupne pravice po ZKZ. To ni logično, saj ZKZ zasleduje tudi cilj, da naj kmetijsko zemljo obdeluje tisti, ki se preživlja s kmetijsko dejavnostjo (iz nje ustvarja pomemben prihodek).

12.Zatrjuje še kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave, saj razlaga v izpodbijani sodbi neutemeljeno izenačuje položaj kmeta, ki proizvede vino iz doma pridelanega grozdja, z drugo osebo (lahko tudi kmetom), ki vino proizvede iz kupljenega grozdja, čeprav se njuna pravna položaja v smislu določb ZKZ in varstva kmetijskih zemljišč v bistvenem razlikujeta. V prvem primeru je proizvodnja vina omejena na kmetijsko gospodarstvo, saj gre za uporabo doma pridelanega grozdja, bistven element tega pa je kultivacija zemlje in ne nakup grozdja kot surovine. Razlaga Upravnega sodišča tudi različno obravnava pridelovalce vina iz doma pridelanega grozdja (kar je nekmetijska dejavnosti) in pridelovalce mleka iz lastnih živali (kar je kmetijska dejavnost), čeprav sta ta položaja v smislu ZKZ v bistvenem enaka. Ni pa razumnega razloga, da bi se proizvodnja obeh pijač na kmetiji iz lastnih kapacitet štela za različni dejavnosti. Za primer, da v reviziji predstavljena razlaga določb 24. člena ZKZ ni mogoča in da glede SKD ni mogoče uporabiti exceptio illegalis, revidentka Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zaradi neskladnosti drugega odstavka 24. člena ZKZ s pravico do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave in ustavnim načelom legalitete iz 120. člena Ustave prekine postopek odločanja o reviziji in začne postopek pred Ustavnim sodiščem.

Revizijska presoja

13.Predmet razlage sta torej pojma "kmetijska dejavnost" in "pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti", ki sta (poleg ostalih) elementa, s katerimi ZKZ opredeljuje fizično osebo za kmeta po tem zakonu.

Kmetijska dejavnost in dohodek v ZKZ

14.Ugotavljanje revidentkinega statusa je temeljilo na določbi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, po kateri je kmet v smislu tega zakona fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. V skladu z drugim odstavkom istega člena je določeno, da se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti po tem zakonu pa se šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.

15.ZKZ torej določa, kaj za potrebe tega zakona in v njem urejenega prometa s kmetijskimi zemljišči šteje za kmetijsko dejavnost in kaj za dohodek, ustvarjen s to dejavnostjo. Gre za specialne določbe, te pa se pri določanju vsebine kmetijske dejavnosti izrecno sklicujejo na predpise o standardni klasifikaciji dejavnosti, ne pa na davčne ali druge predpise, npr. na ZDoh-2 ali ZUKD-2, ki ju izpostavlja revizija. To tudi pomeni, da je treba ločiti med na eni strani ugotavljanjem opravljanja kmetijske dejavnosti in dohodka za namene prometa s kmetijskimi zemljišči ter na drugi strani ugotavljanjem osnovne kmetijske dejavnosti in z njo ustvarjenega dohodka za namene obdavčitve. Že iz teh razlogov za razlago ZKZ ne more biti odločilna opredelitev osnovne kmetijske dejavnosti in dohodka v 69. členu ZDoh-2 1 oziroma kmetijske dejavnosti in računanja katastrskega dohodka v ZUKD-2, torej ne glede na to, da se tudi po ZKZ v dohodek poleg vrednosti pridelkov vštevajo še prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči, podobno kot v dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti po 70. členu ZDoh-2.

16.Iz drugega odstavka 24. člena ZKZ izhaja, da je pri ugotavljanju statusa kmeta kot kmetijska dejavnost upoštevna dejavnost, ki je kot kmetijska določena v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Sklic na te predpise je zakonodajalec uporabil, saj je očitno štel, da z njimi določena razvrstitev gospodarskih dejavnosti po področjih ustreza namenu urejanja predkupne pravice v ZKZ, ne glede na to, da so bili navedeni predpisi sprejeti za namen statističnih raziskovanj. 2 Pri razlagi dolob ZKZ zato sama zase nima nobene tee v reviziji izpostavljena okoliina, da je predpis o standardni klasifikaciji dejavnosti sprejet za namen izdelave statistik oziroma statistinih primerjav, ne pa zaradi zagotavljanja varstva kmetijskih zemlji. Posledino revizija s poudarjanjem izvornega namena sprejetja standardne klasifikacije dejavnosti ne more utemeljiti kr1itve 120. lena Ustave 3 in nujnosti uporabe exceptio illegalis zaradi zatrjevane neusklajenosti SKD 2008 z ZKZ.

17.Predpis, ki je v času odločanja toženke določal kmetijske dejavnosti, kar vse za revidentko niti ni sporno, je Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08). 4 Ta v prilogi I, to je v SKD 2008, 5 predelave grozdja (ne glede na njegov vir) ne določa kot kmetijsko dejavnost, ampak kot predelovalno dejavnost. Tako je v področje A z naslovom Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribi1tvo, v oddelek 01 (Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve) in skupino 01.2 z naslovom Gojenje trajnih nasadov uvr1eno le vinogradništvo (razred 01.21), medtem ko proizvodnja vina iz grozdja pomeni predelovalno dejavnost in je uvr1ena na podroje C z istim naslovom, v oddelek 11 in skupino 11.0, obe z imenom Proizvodnja pija, ter v razred 11.020. V pojasnilih k SKD 2008 (priloga II navedene uredbe) je navedeno, da k vinogradni1tvu spada pridelovanje namiznega grozdja in grozdja za predelavo, ne pa tudi proizvodnja vina. SKD 2008 je glede tega usklajena z Uredbo (ES) 1t. 1893/2006 (poimenovano NACE Rev. 2) 6 in njeno nomenklaturo gospodarskih dejavnosti, po kateri na podroje A z naslovom Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribi1tvo, v oddelek 01 (Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve) sodi gojenje trajnih nasadov (skupina 01.2) in v njegov okvir vinogradni1tvo (razred 01.21; angl. growing of grapes, gojenje, pridelava grozdja). V pojasnilih je navedeno, da ta razred vkljuuje gojenje vinskega in namiznega grozdja v vinogradih, izkljuuje pa proizvodnjo vina (oz. angl. manufacture of wine).

18.Ob primerjavi dejavnosti, ki so v SKD 2008 določene kot kmetijske na eni strani in predelovalne na drugi, je mogoče ugotoviti, da dejavnosti kmetijstva oziroma še konkretneje (glede na okoliščine obravnavane zadeve) dejavnosti kmetijske proizvodnje ciljajo na pridobivanje pridelkov rastlinskega ali živalskega izvora, torej neposrednih produktov vzgoje rastlin ali vzreje živali. Na drugi strani pomenijo predelovalne dejavnosti nadaljnjo obdelavo tako pridobljenih surovin in s tem tudi v ekonomskem smislu dodajanje nove vrednosti primarnim proizvodom. 7

19.Navedeno pomeni, da je ZKZ za namen uveljavljanja predkupne pravice in s tem povezanega določanja statusa kmeta kmetijsko dejavnost opredelil kot dejavnost, ki uporablja kmetijska zemljišča za pridelavo kmetijskih proizvodov v primarni, nepredelani obliki. Posledično se pri ugotavljanju pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po ZKZ upošteva samo vrednost teh pridelkov, ne pa vrednost proizvodov, nastalih s predelavo, ne glede na to, ali gre za predelavo lastnega pridelka grozdja, jabolk, zelenjave, mleka ipd. Če bi zakonodajalec želel drugačno obravnavo, npr. na način upoštevanja dejavnosti in dohodkov po določbah davčnih predpisov in s tem tudi različno obravnavo uporabnikov kmetijskih zemljišč glede na vrsto pridelkov (kot so proizvajalci vina iz lastnega pridelka obravnavani pri obdavčenju ), pa bi moral to v ZKZ izrecno določiti.

Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da tudi Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) v bistvenem podobno kot ZKZ opredeljuje kmetijsko dejavnost. Gre za področno sorodna zakona, saj ZKme-1 v 2. členu med cilji kmetijske politike opredeljuje podobno kot ZKZ, to je trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, njihovo varstvo pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane. V 3. členu pa ZKme-1 definira kmetijsko dejavnost kot gospodarsko panogo, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod "01.1 pridelovanje netrajnih rastlin", "01.2 gojenje trajnih nasadov", "01.3 razmnoževanje rastlin", "01.4 živinoreja", "01.5 mešano kmetijstvo" in "01.6 storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov". Kmetijska dejavnost torej pomeni pridelavo rastlin oziroma živinorejo, storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo in ostale dejavnosti iz naštetih skupin v predpisih o klasifikaciji dejavnosti.

Po obrazloženem je v okviru odločanja o predkupni pravici na podlagi navedenih predpisov treba ugotoviti, s katero kmetijsko dejavnostjo iz predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti se oseba ukvarja. Pri tem je za revidentkin položaj nebistveno revizijsko izpostavljanje enega od pravil, določenih za razvrščanje statističnih enot v skladu z NACE Rev. 2, ki jih pri svojem delu upošteva statistična stroka (konkretno Statistični urad RS, SURS) in ki naj bi bilo po revizijskih trditvah razlog, da SURS šteje vino iz doma pridelanega grozdja za rezultat kmetijske dejavnosti. Razlog za nerelevantnost navedenega sklicevanja je že v tem, da obravnavani spor ni nastal, ker revidentka sploh ne bi bila uvrščena v področje kmetijske dejavnosti, ampak zato, ker se pri tem kot kmetijska dejavnost ni upoštevala predelava lastnega pridelka v vino namesto vinogradništva. Navedeno je povezano z razlago, ki jo morata pri uporabi določb ZKZ opraviti upravni organ in sodišče, pri čemer nista vezana na stališče drugega organa (SURS), sprejeto na področju njegovega strokovnega delovanja.

V nadaljevanju je Vrhovno sodišče presodilo še, ali razlaga v izpodbijani sodbi nasprotuje ciljem ZKZ oziroma namenu predkupne pravice.

Namen predkupne pravice

ZKZ je predpis, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike (1. člen). Cilji zakona so: ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane; trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo; ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja (1. a člen).

Kmetijska zemljišča in njihovo ohranjanje v kmetijski rabi so torej bistvenega pomena za doseganje navedenih ciljev, med drugim za preživetje kmetov (kar edino izpostavlja revidentka) in za zagotavljanje prehranske varnosti ostalega prebivalstva. Za doseganje tega ZKZ vzpostavlja varstvo kmetijskih zemljišč tudi na način, da ureja njihov promet in kot enega od ukrepov določa prednostno pravico določenih oseb do nakupa, med njimi kmetov (23. člen ZKZ). Tako je bilo že v zakonodajnem gradivu ob sprejemanju ZKZ v letu 1996 navedeno, da daje zakon prednost tistim, ki so kmetje in so torej gospodarsko in socialno odvisni od teh zemljišč ter so med drugim pravi garant za ohranjanje in njihovo izboljšavo v skladu z okoljskimi cilji in možnostmi. Iz obrazložitve k predlaganim členom je razvidno, da ima predkupna pravica za cilj smiselno zaokroževanje in povečevanje kmetij in da za potrebe prometa kmetijskih zemljišč določa, kdo je kmet.

Iz navedenega v povezavi s cilji iz 1. a člena ZKZ, ki so bili v zakon zapisani z novelo ZKZ-C (Ur. l. RS, št. 43/11), pa nadalje izhaja, da se z vezanostjo predkupne pravice na status kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ zagotavlja ne le povečevanje kmetij in preživetje kmetov, pač pa tudi, da bo zemljišče prednostno prodano osebi, ki se je že z dosedanjo kmetijsko dejavnostjo na svojih zemljiščih izkazala za dobrega lastnika kmetijskega zemljišča. Gre za osebo, ki ni le formalna lastnica zemljišča, ampak zemljišče tudi dejansko uporablja oziroma obdeluje in s tem izpolnjuje obveznost, ki jo ZKZ nalaga lastnikom kmetijskih zemljišč v 7. členu, po katerem mora lastnik kmetijsko zemljišče obdelovati kot dober gospodar, preprečevati njegovo zaraščanje in ohranjati njegovo trajno rodovitnost. Ker je le z izpolnjevanjem te obveznosti mogoče uresničiti v zakonu zapisane cilje, je doseganje pomembnega dela dohodka s kmetijsko dejavnostjo, ki se meri z vrednostjo ustvarjenega pridelka, dejanski pokazatelj primernosti osebe za zagotavljanje smotrnega izkoriščanja proizvodnega potenciala kmetijskega zemljišča in obenem garancija, da bo to zagotavljala tudi na novo pridobljenem kmetijskem zemljišču. Dobra izkoriščenost kmetijskih zemljišč tako ni le v zasebnem interesu predkupnega upravičenca v povezavi z zagotavljanjem lastne socialne varnosti ampak predvsem v javnem (splošnem) interesu, ki je razlog za določitev zakonite predkupne pravice. To pomeni, da se s prednostno pravico do nakupa uveljavljajo tudi interesi, povezani z boljšim upravljanjem kmetijskih zemljišč.

Revidentka razen odklanjanja uporabe SKD 2008 iz razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče že zavrnilo, v reviziji ne navaja drugih konkretiziranih argumentov za trditev, da je razlaga v izpodbijani sodbi, kaj po ZKZ šteje za kmetijsko dejavnost, v nasprotju z zakonskimi cilji in namenom predkupne pravice. Splošne navedbe, da obstoječa ureditev oziroma izpodbijana razlaga ne dosega zakonskih ciljev in polnega varovalnega učinka kmetijskih zemljišč ter da naj kmetijsko zemljo obdeluje tisti, ki s tem ustvarja pomemben dohodek (se s tem preživlja), pa ne zadošča. Zato ni razvidno, da bi šlo pri revizijskem zavzemanju za drugačno opredelitev kmetijskih dejavnosti in posledične vrednosti pridelkov (to je z uvrstitvijo dejavnosti predelave lastnih kmetijskih pridelkov med kmetijske dejavnosti in upoštevanjem dohodka od teh proizvodov) za kaj drugega kot le za vprašanje primernosti zakonske ureditve.

Glede kršitve načela enakosti pred zakonom

Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave terja, da zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja enako, v bistvenem različne pa različno. Če zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Za presojo o tem, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, je torej treba izhajati iz predmeta pravnega urejanja. Poleg položajev, ki ju primerjamo med seboj, pomeni predmet pravnega urejanja tretji element primerjave.

V obravnavani zadevi je predmet razlage oziroma urejanja v ZKZ status kmeta, relevanten za uveljavljanje prednostne pravice pri nakupu kmetijskega zemljišča, ta status pa je med drugim odvisen od ustvarjenega pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Primerjati je torej treba revidentkin položaj v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice na podlagi statusa kmeta s položajem v reviziji izpostavljenih oseb v istem postopku. Šele če so te osebe z vidika razlaganih določb v enakem položaju kot revidentka, posledice pa so različne (za revidentko manj ugodne), se postavi vprašanje razumnosti razlogov za nastalo razlikovanje.

Glede na navedeno je neutemeljena revizijska trditev o nedopustni neenaki obravnavi pridelovalcev mleka iz lastnih živali in pridelovalca vina iz doma pridelanega grozdja (revidentke). Položaja obeh namreč pri določanju statusa kmeta nista primerljiva in je to lahko razlog za različno obravnavo. Mleko je za razliko od vina nepredelan produkt kmetijske dejavnosti prireje mleka (razred 01.41 v skupini 01.4 z naslovom Živinoreja) in ne rezultat predelave. Sta pa primerljiva, a tudi enako urejena položaja vinogradnika (revidentke) in rejca živine za prirejo mleka (t. i. mlečna živinoreja), saj oba opravljata kmetijsko dejavnost (oba tudi uporabljata kmetijsko zemljišče, eden za gojenje rastlin, to je trto, ki daje pridelek grozdja, drugi pa v povezavi z rejo živali, ki dajejo mleko) ter se pri obeh upošteva vrednost s tem dobljenih pridelkov. Ali bi lahko primerjana položaja privedla do neenakega obravnavanja zaradi katere druge okoliščine na strani rejcev živali, pa iz revizije določno ne izhaja in je tudi Vrhovno sodišče na prvi pogled ni moglo ugotoviti.

Prav tako neutemeljena je primerjava položaja pridelovalca grozdja, ki svoj pridelek predela v vino, s položajem predelovalca kupljenega grozdja. Revizija namreč prezre, da prvi s pridelavo grozdja opravlja tudi kmetijsko dejavnost po SKD 2008, drugi pa ne, zaradi česar slednji zgolj s sklicevanjem na predelavo ne more utemeljevati statusa kmeta in na tej podlagi uveljavljati predkupne pravice. Primerjana položaja sta torej različna, zato so različne tudi posledice.

V zvezi z izpostavljenimi primeri Vrhovno sodišče dodaja, da bi se revidentka lahko utemeljeno primerjala z osebo, ki opravlja v bistvenem enako dejavnost pridelave in predelave lastnega pridelka ter bi ta dejavnost za razliko od revidentkine bila v SKD 2008 v celoti klasificirana kot kmetijska, kar bi povzročilo tudi različno ugotavljanje vrednosti pridelka in s tem dohodka iz kmetijske dejavnosti. Tak položaj pa ni razviden in ga tudi revizija ne zatrjuje.

Po obrazloženem je neutemeljeno revizijsko stališče, da SKD 2008 krši določbo 14. člena Ustave in da zato ne sme biti uporabljena.

Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje

Glede na navedeno je v okviru opravljene revizijske presoje treba odgovoriti, da se v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZKZ pri ugotavljanju pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti upošteva vrednost pridelkov iz dejavnosti, ki je kmetijska po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti, v obravnavanem primeru SKD 2008 iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti. Taka dejavnost je vinogradništvo, ne pa tudi proizvodnja vina iz doma pridelanega grozdja, saj gre za predelavo, ki je v navedenih predpisih klasificirana kot druga (nekmetijska) gospodarska dejavnost. Posledično je pri ugotavljanju vrednosti pridelka v vinogradništvu relevantna le vrednost pridelka pred predelavo, to je pridelanega grozdja, ne glede na to, da ga pridelovalec še sam predela v vino.

Sklepno

Nosilno stališče v izpodbijani sodbi je torej pravilno. Tega revidentka ne more izpodbiti niti s trditvijo o sistemsko nevzdržnem stanju, ker je posameznik kot kmet različno obravnavan za namen obdavčenja po določbah ZDoh-2 in ZUKD-2. Različno opredeljevanje enakih pojmov v predpisih z različnimi predmeti urejanja namreč samo po sebi ni nedopustno. Iz teh navedb pa tudi ne izhaja, da bi šlo za razlike, ki vzpostavljajo nekoherentnost in prostislovnost pravnega sistema do te mere, da pomenijo kršitev načel pravne države (2. člen Ustave).

Glede na navedeno in ker ostale revizijske navedbe za odločitev niso bistvene, Vrhovno sodišče ni sledilo revizijskemu predlogu za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem in je revizijo zoper sodbo, ki je v okviru opravljene revizijske presoje pravilna in zakonita, kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

36.Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glasovanje

37.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------

1.Po tretjem odstavku tega člena se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

2.Državna statistika je strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj (prvi odstavek 1. člena Zakona o državni statistiki, ZDSta). Definicije, nomenklature oziroma klasifikacije, na podlagi katerih se izvaja statistično raziskovanje, tvorijo metodološke osnove za izvajanje statističnih raziskovanj (27. člen navedenega zakona).

3.Po drugem odstavku tega člena upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov.

4.Podlaga za njen sprejem je bil 31. člen ZDSta.

5.V skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, št. 27/24) se od 1. 1. 2025 uporablja SKD 2025, ki temelji na evropski statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.1, določeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/17 z dne 10. 10. 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 1893/2006.

6.Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih.

7.Tako npr. sodi v skupino 01.2 Gojenje trajnih nasadov (to je v isto skupino kot razred vinogradništva) tudi razred 01.27 z naslovom Gojenje rastlin za izdelavo napitkov, medtem ko je proizvodnja pijač uvrščena na področje predelovalnih dejavnosti (z oznako C), znotraj tega pa v oddelek 11 Proizvodnja pijač, kamor se (poleg proizvodnje ostalih pijač) klasificira tudi proizvodnja vina iz grozdja (razred 11.02).

8.V skladu s 5. členom Uredbe (ES) št. 1893/2006 Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi razširjanje, vzdrževanje in uveljavljanje NACE Rev. 2, med drugim (a) s pripravo, posodobitvijo in objavo pojasnil za NACE Rev. 2 in (b) s pripravo in objavljanjem smernic za razvrščanje statističnih enot v skladu z NACE Rev. 2. S tem v zvezi je Eurostat leta 2008 v zbirki Metodologije in delovni dokumenti (angl. Methodologies and Working papers) objavil dokument z naslovom NACE Rev. 2 Statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (angl. NACE Rev. 2 Statistical classification of economic activities in the European Community).

Vrhovno sodišče zaradi sklicevanja revizije na 49. stran slovenskega prevoda v prejšnji opombi navedenega dokumenta domneva, da gre za specialno pravilo iz 92. točke 3. poglavja. V navedeni točki je zapisano, da se v kmetijstvu pogosto srečamo z razmerami, ko je težko razčleniti dodano vrednost v primeru, ko enota prideluje grozdje in proizvaja vino iz lastnega grozdja ali ko prideluje oljke in proizvaja olje iz lastnih oljk. V takšnem primeru je najprimernejši približek število delovnih ur, njegova uporaba za te vertikalno integrirane dejavnosti pa na splošno vodi v razvrstitev enot v kmetijstvo. V podobnih primerih, za druge kmetijske proizvode, se za zagotovitev usklajene obravnave enote po dogovoru razvrstijo v kmetijstvo.

10.Poročevalec DZ, št. 34, z dne 24. 9. 1996, Predlog Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), EPA 1590 - hitri postopek, str. 19 (načela in cilji).

11.Prav tam, str. 44.

12.Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča U-I-175/11 z dne 10. 4. 2014, 8. točka in tam navedena ustavnosodna praksa.

13.O stroških prve stranke z interesom v zvezi z njenim odgovorom na revidentkin predlog za izdajo začasne odredbe je Vrhovno sodišče že odločilo v sklepu X Ips 28/2025-57 z dne 29. 7. 2025.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 24, 24/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (2007) - priloga Standardna klasifikacija dejavnosti 2008

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.