Jedro

Prvostopenjski upravni organ sicer v izpodbijani odločbi, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, navaja razloge za zavrnitev gradbenega dovoljenja za odstranitev gospodarskega objekta, vendar so ti razlogi po presoji sodišča napačni, ker ne upoštevajo, da ne gre za gradnjo, temveč za odstranitev objekta.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Cerknica št. 351-10/2013 z dne 25. 2. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev obstoječega gospodarskega objekta, stoječega na zemljiščih s parc. št. 25/6 in 25/7, obe k. o. ... Iz obrazložitve je razvidno, da je upravni organ ugotovil, da je tožnik izkazal pravico graditi (56. člen Zakona o graditvi objektov – v nadaljevanju ZGO-1) in da je po prostorskem aktu odstranjevanje objektov dovoljeno, vendar projekt ne vsebuje predpisanih sestavin, ker dopolnitev vodilne mape, ki prikazuje prometno, zunanjo in komunalno ureditev (torej dostop do objekta, ki je predmet rušenja), ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni izdelana v skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki določa, da se grafični prikazi lokacijskih podatkov vodilne mape izdelajo na geodetskem načrtu.

Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. Po njegovem mnenju tožnik ni izkazal, da ima pravico dostopa do zemljišč z objektom, ki je predmet odstranitve, in da je dostop do teh zemljišč projektiran v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je bil narejen nov geodetski posnetek (ki ga prilaga), iz katerega naj bi bil razviden dodaten dostop. Upravnemu organu očita, da je odločal v nasprotju z zakonom, saj bi moral upoštevati, da za odstranitev objekta obstaja tudi prehod po kmetijskem zemljišču, ki ga je uporabljal že tožnikov oče. Navaja, da gre za star, razpadajoč objekt, ki se lahko poruši, zaradi česar je nevaren. Objekt naj bi bil 13. 3. 2014 „zažgan“, kot dokaz prilaga zapisnik o ogledu škode. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Na poziv sodišča odgovarja, da pri tožbi vztraja, saj je tudi drugostopenjski upravni organ o pritožbi odločal skoraj pet mesecev po požigu. Želi, da zadevo prevzame druga upravna enota.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Glede na vsebino tožbenih navedb sodišče tako kot že v sodbi I U 1687/2013 z dne 30. 1. 2014, ko je prvič odločalo o zadevi, tudi tokrat ponovno pojasnjuje, da v upravnem sporu preizkuša zakonitost dokončnih upravnih aktov, s katerimi je bilo poseženo v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt pa je upravna odločba, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek istega člena). V konkretnem primeru je predmet tega upravnega spora torej presoja zakonitosti izpodbijane zavrnilne odločbe z dne 25. 2. 2014. Zato so za ta postopek relevantne le tiste tožbene navedbe, ki se nanašajo na omenjeno odločbo in postopek, v kateri je bila izdana, ne pa tudi na druge postopke. Sodišče se zato ni opredelilo do tožbenih navedb o nepravilnostih, ki jih tožnik navaja v zvezi z ravnanjem uradnih oseb Upravne enote Cerknica, o načrtovanih ovadbah zoper njih in o obveščanju javnosti.

To sodišče tudi ni pristojno za dodeljevanje upravnih zadev drugi upravni enoti. V primeru, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, vrne v ponovni postopek zadevo organu, ki je upravni akt izdal (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

Utemeljeni pa so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja za odstranitev obstoječega gospodarskega objekta. Sodišče je že s sodbo I U 1687/2013 tožbi delno ugodilo, ker iz odločbe ni bilo razvidno, zakaj je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena tudi v tem delu.

Prvostopenjski upravni organ sicer v izpodbijani odločbi, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, navaja razloge za zavrnitev gradbenega dovoljenja za odstranitev gospodarskega objekta, vendar so ti razlogi po presoji sodišča napačni, ker ne upoštevajo, da ne gre za gradnjo, temveč za odstranitev objekta. Izpodbijana odločitev je namreč utemeljena z ugotovitvijo, da projekt ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, ker dopolnitev vodilne mape, ki prikazuje prometno, zunanjo in komunalno ureditev, ni izdelana v skladu z drugim odstavkom 18. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki določa, da se grafični prikazi lokacijskih podatkov iz prvega odstavka istega člena izdelajo na geodetskem načrtu.

Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja določa 66. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Med temi pogoji je tudi zahteva, da ima projekt predpisane sestavine (4. točka prvega odstavka 66. člena). Prvi odstavek 18. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji med lokacijskimi podatki navaja tudi grafični prikaz priključkov na infrastrukturo (sedma alineja) in grafični prikaz prometne ureditve, ki vsebuje prikaz načina in poteka priključevanja na javno cesto. Vendar pa dejstvo, da v predloženi vodilni mapi ni ustreznega grafičnega prikaza, v obravnavani zadevi ne more biti pravno odločilno. Po tretjem odstavku 6. člena tega pravilnika se namreč lokacijski podatki prikazujejo, če je to zahtevano, priključke na komunalno in drugo infrastrukturo pa, kadar so predvideni. Pri odstranitvi objekta po naravi stvari ni zahteve po prikazu teh podatkov, saj po zaključku del ni objekta, ki bi bil priključen na infrastrukturo in na javno cesto.

Tudi pogoj zagotavljanja minimalne oskrbe objekta (7. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) je določen, kadar se gradi nov objekt ali če se obstoječi objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira in ne kadar se objekt odstranjuje. Ugotovljena nepravilnost prikaza prometne, zunanje in komunalne ureditve v dopolnitvi vodilne mape projektne dokumentacije bi bila zato lahko pravno odločilna le pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja za novogradnjo, ki pa ga je upravni organ že zavrnil z odločbo z dne 31. 5. 2013, sodišče pa je s sodbo I U 1687/2013 tožbo v tem delu zavrnilo.

Drugostopenjski organ sicer meni, da je pravno odločilno tudi, da tožnik ne izkazuje pravice do dostopa do zemljišč z zgrajenim objektom, vendar je tudi to stališče napačno, ker gre za odstranitev objekta in ne za novogradnjo. Predmet ugotavljanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja je sicer tudi pravica graditi, vendar se ta nanaša na zemljišča, ki so predmet gradbenega posega, oz. zemljišča, ki so potrebna za dostop do načrtovanega objekta. Do objekta, ki bo odstranjen, pa se dostop po naravi stvari ne načrtuje.

Tako stališče nenazadnje izhaja tudi iz sodbe I U 1687/2013. Sodišče je namreč pritrdilo upravnemu organu, da tožnik ni izkazal pravice graditi za gradnjo novega kmetijsko-stanovanjskega objekta, ker dostopna pot, kot je prikazana v projektni dokumentaciji, poteka po zemljiščih v tuji lasti, tožnik pa na njih nima vpisane služnostne pravice. Če bi tudi za odstranitev objekta veljal isti razlog, sodišče tožbi v delu, ki se nanaša na odstranitev obstoječega objekta, ne bi moglo ugoditi, saj upravnemu organu ne bi moglo očitati, da v tem delu odločitve ni obrazložil. Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).