Jedro

Izjema od splošnega pravila prepovedi anatocizma je lahko eksplicitna, lahko pa je tudi implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Dolžnik je v izvršilnem postopku zahteval, da sodišče odpravi nepravilnosti, ki naj bi jih storila N. d.d. pri rubežu dolžnikovih sredstev. Dolžnikovo stališče je bilo, da je banka zarubila preveč dolžnikovega denarja, ker je pri izračunu dolga obrestovala obresti v nasprotju z zakonskimi določbami.

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo dolžnikovo zahtevo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo dolžnikovo pritožbo proti prvostopenjskemu sklepu.

3.Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer prvega odstavka 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi z določbami Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO, Uradni list RS, št. 45/95), ki naj bi bila v tem, da je bil preizkus izračuna zamudnih obresti, ki ga je banka opravila po konformni metodi za celotno obdobje, opravljen v nasprotju z zakonsko prepovedjo, da od zapadlih, pa neplačanih obresti, ne tečejo zamude obresti, razen če zakon ne določa drugače. Obrestne obresti po določbi prvega odstavka 279. člena ZOR niso dovoljene, če jih zakon posebej ne dopušča. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ugotovili, da sta izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja poznala Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list SFRJ, št. 57/1989) in Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (ZOMZO, Uradni list RS, št. 14/92, 13/93), ki sta izrecno določala, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi. Vse od 5.8.1995, ko je bil uveljavljen ZPOMZO pa tak način ni več (izjemno) predpisan in pomeni uporaba konformne metode na način, kot jo je uporabil v obravnavani zadevi dolžnikov dolžnik pri opravljanju izvršbe, nezakonito priznanje anatocizma. S tem v zvezi naj bi šlo za nepravilnost pri opravljanju izvršbe, ki jo je dolžnik upravičeno grajal (s posebnim) pravnim sredstvom - zahtevo za odpravo nepravilnosti po prvem odstavku 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Vrhovno tožilstvo zato predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti in oba sklepa sodišč spremeni tako, da dolžnikovi zahtevi za obračun zamudnih obresti ugodi tako, da zamudne obresti za čas od 5.8.1995 dalje do plačila obračuna po linearni metodi.

4.Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama izvršilnega postopka.

5.Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6.Pri odločanju o zahtevi se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih državno tožilstvo izrecno uveljavlja(1). Polje materialnopravnega preizkusa je zato omejeno izključno na vprašanje, ali je bila uporaba konformne metode pri izračunu zakonskih zamudnih obresti za čas po 5.8.1995, v skladu z določbami prvega odstavka 279. člena ZOR(2) in določbami ZPOMZO(3). Zato je bistven tudi odgovor na vprašanje ali ZPOMZO določa, da od zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti tečejo zamudne obresti.

7.Izjema od splošnega pravila prepovedi anatocizma iz prvega odstavka 279. člena ZOR je lahko eksplicitna, lahko pa je tudi implicirana v zakonski definiciji predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Ne nazadnje obrestnih obresti ni izrecno predpisoval niti Zakon o obrestni meri zamudnih obresti - ZOMZO, ki je bil v veljavi do 5.8.1995. Določal je le, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi(4). Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere (ker naj bi relativna obrestna mera sistematično povečevala dolžnikovo breme)(5) Glede na to, da se konformna metoda uporablja pri obrestnem obrestovanju, pa je bila v tretjem odstavku 2. člena ZOMZO implicirana tudi izjema od splošnega pravila prepovedi anatocizma.

8.Drugi člen ZPOMZO predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni)(6) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje, pri čemer je glede na določbe drugega odstavka 3. člena ZPOMZO, utemeljena tudi uporaba konformne metode.

9.Zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti temelji na določbah 378. in 391. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe prvega odstavka 391. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Od zapadlih, pa neplačanih pogodbenih ali zamudnih obresti ter drugih zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen, če zakon tako določa. Op. št. (3): Relevantni sta predvsem določbi, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti enaka temeljni obrestni meri povečani za število odstotnih točk, ki ga predstavlja 1,8 - kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije (2. člen) in je temeljna obrestna mera letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti - revalorizacijo (prvi odstavek 3. člena). Op. št. (4): Tretji odstavek 2. člena ZOMZO.Op. št. (5): Primerjaj Jože Andrej Čibej: Zamudne obresti - pogled matematike in ekonomista, gradivo Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v zvezi z III. dnevi civilnega prava (31. marec - 1. april 2005), stran 7/23. Op. št. (6): Vrhovno sodišče se je o enotnosti monetarnega instrumenta zamudnih obresti že izreklo, npr. v sodbi II Ips 419/98 z dne 31.3.1999.