Jedro

Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava pa tožnik ne uveljavlja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 3. 2009, ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala tako obstoj kot tudi resnost in utemeljenost odpovednega razloga. Ker ni šlo za večje število delavcev, toženi stranki ni bilo potrebo izdelati programa razreševanja presežnih delavcev v skladu z drugim odstavkom 96. člena ZDR. Tožena stranka je v dogovoru z obema reprezentativnima sindikatoma ter svetom delavcev, sprejela kriterije, po katerih je opravila izbiro, katerim delavcem bo prenehalo delovno razmerje. Delavcev na delovnem mestu metalurg II po kriteriju usposobljenosti za samostojno delo na več strojih ni ocenila. Vsi so bili usposobljeni za samostojna dela na več strojih in bi bili tako ocenjeni z enakim številom točk, kar na vrstni red ne bi vplivalo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Pritožbeno trditev, da je (so)delavec A. postal usposobljen za več opravil šele v času po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, je štelo za pritožbeno novoto.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Navaja, da je sodišče druge stopnje pri odločanju o tem, ali so se sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi desetih delavcev lahko upoštevale pri številu presežnih delavcev, storilo bistveno kršitev določb postopka, saj ni obravnavalo vseh pritožbenih navedb in trditev, in se do bistvenih za odločitev ni opredelilo. S tem je tožniku z nezakonitim postopanjem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, sodba pa nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka po 7. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Število delavcev, katerih delo je postalo pri toženi stranki iz poslovnih razlogov nepotrebno, je bilo večje od končnih 19 odpovedi, saj ni bilo upoštevano zmanjšanje števila delavcev po t.i. mehki metodi (upokojevanje, premeščanje, sporazumne prekinitve delovnega razmerja …). Sodišče druge stopnje se do navedb pritožbe v zvezi s tem ni opredelilo. Sodišče druge stopnje naj bi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je kot prepozno zavrnilo tožnikovo trditev, da tožena stranka njega in primerljivih delavce sploh ni ocenila po kriteriju usposobljenosti za samostojno delo na več strojih. Pri tem je zmotno uporabilo določbo 286. člena ZPP, kar bi lahko imelo vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnik ne uveljavlja. Zato v tem delu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni niti moglo niti smelo preizkušati.

7. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane.

8. Ker v tej zadevi ni bila izdana zamudna sodba, do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sploh ni moglo priti.

9. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik uveljavlja tudi z zatrjevanjem, da sodišče druge stopnje ni obravnavalo vseh pritožbenih navedb in trditev v zvezi s številom delavcev, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi presežnih delavcev. Vendar bi šlo pri tako opredeljeni kršitvi lahko le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba pa ima razloge o tem, katere delavce je bilo mogoče upoštevati pri določanju števila presežnih delavcev. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka zato ni podana.

10. Neutemeljena pa je revizija, kolikor uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s trditvijo, da se sodišče druge stopnje „do navedb in trditev, bistvenih za odločitev, ni opredelilo in jih zajelo v svoji obrazložitvi“, da torej izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ima obsežno obrazložitev v zvezi s tem (stran 4 in 5 obrazložitve izpodbijane sodbe). Drugo pa je vprašanje dejanske podlage za odločitev in pravilne uporabe materialnega prava. Vendar zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava pa tožnik ne uveljavlja.

11. Neutemeljena je revizija tudi, kolikor uveljavlja relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 286. členom ZPP. Sodišče druge stopnje je kot pritožbeno novoto štelo pritožbene trditve tožnika, da iz obrazcev za delavca S. A. izhaja, da je usposobljen za samostojno izvajanje dveh opravil, ter da je postal usposobljen za več opravil šele v času po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Ne drži torej revizijska navedba, da je sodišče druge stopnje kot pritožbeno novoto štelo tožnikovo trditev, da on in primerljivi delavci sploh niso bili ocenjeni po kriteriju „usposobljenosti za samostojno delo na več strojih“. Ob tem iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi bil kriterij tak. Ni šlo za usposobljenost za samostojno delo na več strojih, temveč za „usposobljenost za samostojno izvajanje več opravil“.

12. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno o tem, da so bili vsi primerljivi delavci usposobljeni za samostojno izvajanje več kot treh opravil, sprejelo na podlagi posebnih obrazcev s seznamom teh opravil, ki jih je v spis predložila priča B. J. na obravnavi 15. 9. 2009. Za delavca S. A. sta bila predložena dva obrazca: eden z datumi 3. 1. in 10. 1. 2007, drugi z datumom 10. 4. 2009. Šele v pritožbi je tožnik zatrdil, da je delavec A. postal usposobljen za več opravil šele v času po njegovi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako možnost je torej imel že od 15. 9. 2009 dalje, ni pa navedel utemeljenih razlogov, zakaj tega ne bi mogel navesti že prej (prvi odstavek 337. člena ZPP).

13. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).