Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravnomočne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, kot je tožba v upravnem sporu, ni mogoče izpodbijati, marveč le z izrednimi pravnimi sredstvi in to le pod pogoji, ki jih določa zakon.
Tožba se zavrže.
Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije v točki 1 izreka ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno. V točki 2 izreka pa je tožbo zavrglo. Tožnik je z zdravniškim potrdilom o bolezni izkazal okoliščine, da je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), utemeljen. Tožbo tožnika pa je sodišče kot nedovoljeno zavrglo, saj je v zadevi I U 1568/2013 z dne 4. 12. 2013 tožnik uspel in tako odločba Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013, zoper katero je tožnik vložil tožbo, ne posega v tožnikovo pravico ali na njegov neposredno na zakon oprto osebno korit. Glede na navedeno je tožbo v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Je prava neuka stranka in da bo s pomočjo dodeljene BPP navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha. Tožnik sodišče prosi, da ga tudi prosti plačila vseh sodnih stroškov in taks, prosi pa tudi za dodelitev Bpp. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice, ker tožniku že od samega začetka ne dodeli BPP. Ker je neuka stranka, dokler mu ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena sodba ne bo zakonita. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, česar ne obrazloži. V demokratični državi bi se tožniku dodelilo odvetnika. Povsem upravičen je do dodelitve BPP, saj nima sredstev za najem odvetnika. Sodišče ščiti pokvarjene in skorumpirane sodnike pred kazenskim pregonom. Tako bo prisiljen sprožati vedno nove postopke. Tožnik nima sredstev za najem odvetnika in nima tudi nobenega premoženja. Sodišče prosi, naj upošteva njegovo bolezensko stanje, za kar prilaga potrdilo in vsebinsko predlaga, da naj izpodbijani sklep odpravi.
Tožena stranka je sodišču dostavila spis, na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni dopustna.
Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije v točki 1 izreka ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno. V točki 2 izreka pa je tožbo zavrglo. Iz pravnega pouka k izpodbijanemu sklepu izhaja, da pritožba zoper sklep pod točko 1 izreka ni dovoljena (sedmi odstavek 24. člena ZUS-1), zoper sklep pod točko 2 izreka, pa je pritožbo dovoljeno vložiti v roku 15 dni od vročitve pisnega odpravka sklepa. Iz upravnega spisa I U 120/2014 je razvidno, da je tožnik zoper sklep I U 120/2014-5 z dne 11. 2. 2014, ki ga izpodbija s predmetno tožbo v tem upravnem sporu, že 19. 3. 2014 vložil pritožbo. To pritožbo tožnika je Vrhovno sodišče RS 11. 4. 2014 s sklepom I Up 143/2014 zavrglo in je tako postopek pravnomočno končan. Tožnik ne more isti sklep izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj je ta postal pravnomočen 14. 3. 2014. Pravnomočne odločitve pa z rednimi pravnimi sredstvi, kot je tožba v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, marveč le z izrednimi pravnimi sredstvi in to le pod pogoji, ki jih določa zakon.
Iz povedanega izhaja, da tožba zoper izpodbijani sklep ni dopustna. Zato jo je sodišče na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. To njegovo prošnjo je obravnaval Organ za BPP pri Upravnem sodišču RS in jo 9. 6. 2014 z odločbo Bpp 124/2014-2 zavrnil.