Jedro

Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njegovi dejanski, mirni in zadnji posesti poti, parc. št. X k.o. Toplice, s tem, da jo je dne 24.4.2003 zasula v celotni površini, in s tem onemogočila normalen dostop do nepremičnin tožnika, parc. št. Y k.o. Toplice, z osebnimi vozili ter s hojo. Zavrnilo je tudi zahtevek na vzpostavitev v prejšnje stanje, in sicer tako, da bo po navedeni parceli možno voziti in hoditi, in to po celotni površini.

Nadalje je zavrnilo tudi prepovedni zahtevek, da se toženi stranki v bodoče prepoveduje motiti tožečo stranko v njeni posesti zemljišča, parc. št. X k.o. Toplice, na način, kot je opisan v točki 1 tožbenega predloga, ali na kakršenkoli drugačen način, in zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 33.450,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe, tj. od dne 2.2.2005 dalje do plačila v 8 dneh (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki omogočiti dostop do njegovih nepremičnin, parc.

št. Y k.o. Toplice, na kakršenkoli drugačen način (III. točka izreka).

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da dokazi v spisu ne omogočajo zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo v izpodbijanem sklepu. Dejstvo je, da tožnik takrat, ko je prišlo do motenja posesti, ni mogel voziti niti po javni poti, ki je bilo gradbišče v blatu in po katerem ni bilo možno voziti, kot tudi po nadomestni cesti, saj te takrat sploh še ni bilo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je po podatkih zemljiške knjige parc. št. X k.o. Toplice javna cesta. Izdan pa ni bil noben odlok, ki bi ukinjal to javno cesto, ki je sedaj ni več v naravi. Občina Dolenjske Toplice je dne 29.3.2001 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta, zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice, vendar v tem odloku ni nikjer zapisano, da bo ta javna pot oz. samostojna parcela ukinjena za potrebe tožene stranke, ki je nato naredila nadomestno cesto oz.

dostop. Krajani niso bili obveščeni, kaj in kakšen namen in za katere potrebe je ta nadomestna pot. Po prvotnem omenjenem odloku naj bi ostalo prvotno križišče, tj. z javno regionalno cesto, ki ga tvori tudi zemljišče oz. parc. X k.o. Toplice, neokrnjeno. O kakšni spremembi krajani niso bili nikoli obveščeni. Tožnik je tudi ustrezno vložil pobudo za presojo omenjenega odloka z ustavo oz. zakonom, na podlagi katerega naj bi bil sprejet. Kako je ravnala tožena stranka, kažejo tudi fotografije v spisu. Takšno stanje, ki ga opisuje tožnik, pa je zapisala tudi PP Dolenjske Toplice, kar je iz spisa razvidno.

Teh podatkov sodišče ni upoštevalo, čeprav tožena stranka oz. njene priče to ne zanikajo. Tožnik je v tem postopku tudi predlagal zaslišanje prič, kar je razvidno iz spisa, toda sodišče ni ustreglo tožniku in je takšen dokazni predlog zavrnilo. V primeru razveljavitve sklepa tožnik zahteva, da se te priče tudi zaslišijo.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V nasprotju s podatki zemljiške knjige je pritožbena navedba, da je sporna pot javna cesta. Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zemljiško knjigo kot javno knjigo ugotovilo, da je lastnica sporne poti tožena stranka. Predvsem pa je treba poudariti, da v primeru, če bi bila resnična trditev tožeče stranke, da je sporna pot javna pot, tožeča stranka niti ne bi bila upravičena do sodnega varstva, saj posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je tudi izključeno posestno varstvo (glej Tone Frantar, Stvarno pravo, GV, Ljubljana 1993, stran 334) in bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti že iz tega razloga.

Glede na navedeno so tudi nerelevantne vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na status sporne poti kot javne ceste, zato pritožbeno sodišče na te navedbe ni odgovarjalo (da bi moral biti izdan poseben javni odlok, ki bi ukinjal to javno cesto, ipd.).

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa pravnorelevanta dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ukinila sporno pot šele, ko je bila nadomestna pot že prevozna, tako da tožeča stranka ni bila niti en dan brez dostopne poti do svojih nepremičnin, zaradi česar dejanje tožene stranke niti ne predstavlja motilnega ravnanja. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni ter izčrpni in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Tako so namreč prepričljivo izpovedale priče B.K., T.K., F.B. in A.D., njihova izpoved pa je skladna tudi z vsebino gradbenega dnevnika z dne 24.4.2003 (priloga B2), saj tožena stranka ne bi mogla polagati robnikov na nadomestni poti, če le-ta ne bi bila že usposobljena za vožnjo, kot je pravilno ocenilo in obrazložilo sodišče prve stopnje.

Tožena stranka ne zanika, da je bila sporna pot zasuta, kar pa je tudi sicer ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožba zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo fotografij v spisu in dopis PP Dolenjske Toplice. Ti dokazi se namreč nanašajo zgolj na dejstvo zasutja sporne poti, ne pa tudi na dejstvo, ali je bila nadomestna pot v tistem trenutku že prevozna ali ne. Pri tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se dokaza tudi sicer nanašata na obdobje pred v tožbenem zahtevku zatrjevanim motenjem (dopis se nanaša na dan 5.4.2003, kot je bilo med strankama nesporno ugotovljeno na l. št. 20, enako fotografiji (izpoved tožnika na l.št. 19), zatrjevano motenje pa naj bi bilo 24.4.2003). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo zaslišanje prič, ki so bile predlagane s strani tožeče stranke na naroku dne 2.2.2005, saj je tožeča stranka te dokaze predlagala v nasprotju z določbo 286. člena ZPP. Prvi narok je bil namreč opravljen že 15.12.2004, tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj teh dokazov ni mogla predlagati pravočasno.

Poleg tega pa tožeča stranka tudi ni navedla, katera dejstva naj bi se z zaslišanjem prič sploh dokazovala (nesubstanciran dokazni predlog), zato je bilo treba ta dokazni predlog zavrniti tudi iz tega razloga.

Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno (tretji odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika). Njeno ravnanje je namreč temeljilo na Odloku o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice (Ur. l. RS, št. 40/2001), ki predvideva prenovo in dograditev bazenskega kompleksa v smislu termalne riviere v obsegu, kot je razviden iz 2., 8. in 33. člena citiranega odloka, in je bil izdan v skladu z določbo 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84 s spremembami). Dejanje tožene stranke je bilo nadalje storjeno v skladu z gradbenim dovoljenjem z dne 7.4.2003, ki pa temelji na navedenem odloku, in med drugim dovoljuje tudi prestavitev obstoječe dostopne ceste z navezavo na obstoječo pot. Ker tožeča stranka pred sodiščem prve stopnje tudi ni izrecno zatrjevala, da je bilo ravnanje tožene stranke storjeno v nasprotju s citiranim odlokom ali gradbenim dovoljenjem oz. da sta gradbeno dovoljenje ali odlok nezakonita (razen tega, da je bila sporna pot zasuta pred vzpostavitvijo nadomestne poti, na kar pa je pritožbeno sodišče že odgovorilo), tega pa zaradi prepovedi navajanja pritožbenih novot tudi ne more sedaj v pritožbi (337. člen ZPP), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna in zakonita. Ravnanje tožene stranke, ki je skladno z zakonitim gradbenim dovoljenjem v zvezi s citiranim odlokom, ne more predstavljati protipravnega ravnanja, zato tožeča stranka ne more biti deležna pravnega varstva.

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).