Jedro

Davčni organ je napačno razlagal določilo 101. člena ZDoh-2, da je za čas pridobitve kapitala treba upoštevati dan smrti preživljank. Po določbah 101. člena ZDoh-2 datum pridobitve kapitala ni nujno enak datumu pridobitve lastninske pravice po civilnopravnih predpisih.Kot čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice.V konkretnem primeru je datum sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju dne 21. 1. 2015, sklenjene na podlagi notarskega zapisa, opr. 1t. SV 35/2015, kar pomeni tudi zni
7eanje dav
0dne stopnje v skladu s 132.
0dlenom ZDoh-2.

Izrek

I.Toebi se ugodi. Odlodba Finanne uprave Republike Slovenije 1t. DT 42152-6512/2023-4 z dne 13. 10. 2023 se odpravi in vrne istemu organu v ponovno odlocanje.

II.Toena stranka je dolna toei stranki povrniti stro1ke postopka v vi1ini 285,00 EUR z 22 % DDV, v roku 15 dni od vroitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plaila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazloitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odlobo je Finanna uprava Republike Slovenije, Finanni urad Maribor (v nadaljevanju FURS), 1t. DT 42152-6512/2023-4 z dne 13. 10. 2023 odloil, da se toniku kot davnemu zavezancu odmeri dohodnina od dobika iz kapitala pri odsvojitvi nepreminine od davne osnove 64.596,02 EUR po stopnji 25 % v znesku 16.149,01 EUR. Dohodnina od dobika iz kapitala pri odsvojitvi nepreminine mora biti plaana v roku 30 dni od vroitve odlodbe.

2.Iz obrazloitve izpodbijane odlodbe izhaja, da je tonik kot davni zavezanec v skladu s tretjim odstavkom 326.
0dlena Zakona o davnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) dne 7. 3. 2023 vloil napoved za odmero dohodnine od dobika iz kapitala pri odsvojitvi nepreminine ID znak ... v deleu 1/2 in nepreminine ... v deleu do 1/2. Tonik je uveljavljal vrednost ob odsvojitvi 77.500,00 EUR za vsako nepreminino. Davni organ je v postopku ugotovil, da je vrednost kapitala ob pridobitvi zna1ala za vsako nepreminino 40.000,00 EUR in ob odsvojitvi vrednost 77.500,00 EUR. Davni organ je kot datum pridobitve upo1teval datum smrti skleniteljic pogodbe o dosmrtnem preivljanju, saj je nepreminina s tem dnem pre1la v last davnega zavezanca. Kot vrednost ob pridobitvi je davni organ upo1teval ugotovljene vrednosti v postopkih odmere davka na dedi1ine in darila, v katerih je davni zavezanec aktivno sodeloval preko poobla1enca. Ker je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davna osnova razlika, zmanj1ana za normirane stro1ke, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala. Normirani stro1ki, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, se priznajo najvej v vi1ini, ki ne sme presei niej1ega od se1tevka 1 % od nabavne vrednosti kapitala in 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi ali pozitivne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Na podlagi 132.
0dlena ZDoh-2 se od dohodka iz kapitala dohodnina izrauna in plaa od davne osnove, ugotovljene v skladu z dolobami ZDoh-2 po stopnji in se 1teje kot dokonni davek. Stopnja dohodnine od dobika iz kapitala zna1a po obdobjih imetni1tva do dopolnjenih 15 let: do 5 let imetni1tva kapitala 25 %, nad 5 do 10 let imetni1tva kapitala 20 %, nad 10 do 15 let imetni1kega kapitala 15 %. V skladu s 132.
0dlenom ZDoh-2 je davni organ ugotovil, da dohodnina iz dobika kapitala pri odsvojitvi nepreminine zna1a 16.149,01 EUR.

3.Zoper navedeno odlodbo je tonik vloil pritobo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil kot neutemeljeno. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je tonik predmetno nepreminino pridobil na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju, zato se 1teje, da jo je prejel na podlagi darovanja. V primerih, ko zavezanec pridobi nepreminino z darilno pogodbo, se za ugotovitev vrednosti o pridobitvi uporabi doloba drugega odstavka 98.
0lena ZDoh-2, ki doloa, da se za kapital, pridobljen na podlagi darilne pogodbe, za nabavno vrednost kapitala v
0asu pridobitve 1teje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dedi1ine in darila. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je bil toniku odmerjen davek na dedi1ine in darila za eno polovico predmetne nepreminine z odlodbo, 1t. 4223-16624/2021 v vi1ini 1.954,33 EUR in za drugo polovico nepreminine z odlobo, 1t. 4223-2769/2022 v vi1ini 2.993,26 EUR. Vrednost vsake polovice nepreminine je bila v obeh postopkih ugotovljena v vi1ini 40.000,00 EUR. Drugostopenjski organ se je skliceval na drugi odstavek 98.
0lena ZDoh-2 in 1. toko 95.
0lena ZDoh-2, da se za nabavno vrednost kapitala v
0asu pridobitve 1teje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dedi1ine in darila.

4.V zvezi z ugotovljeno vrednostjo nepreminine pa je iz spisovne dokumentacije razbrati, da je davni organ v postopku odmere davka na dedi1ine in darila ugotovil vrednost na podlagi primerljivih prodajnih vrednosti nepreminin. V zvezi s pritobenimi navedbami, da je prvostopenjski organ uporabil napaen as pridobitve predmetne nepreminine, saj kot as pridobitve ni upo1teval as sklenitve pogodbe o dosmrtnem preivljanju. Drugostopenjski organ je navedel, da je preivljalec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju pridobi preivljanevo premoenje s smrtjo preivljanca. Prenos lastninske pravice in s tem prehod premoenja je torej odloen do trenutka smrti preivljanca. V skladu z dolobo prvega odstavka 101.
0lena ZDoh-2 je kot as pridobitve kapitala tako potrebno upo1tevati dan smrti preivljank, to je 4. 11. 2021 in dne 21. 2. 2022. Pritobeni organ je pri tem ugotovil, da ne drijo pritonikove navedbe, da je v izpodbijani odlobi kot datum pridobitve upo1tevan dan vpisa v zemlji1ko knjigo, temve je bil kot trenutek pridobitve pravilno upo1tevan dan smrti preivljank in ne dan vpisa v zemlji1ko knjigo.

Tobene navedbe

5.Tonik je vloil tobo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je za nepreminino parc. 1t. ... k.o. ..., ID znak ... sklenil pogodbo o dosmrtnem preivljanju z lastnicama vsake do 1/2, A. A. in B. B. Leta 2021 je umrla A. A. Tonik se je vpisal kot lastnik na polovico predmetne nepreminine, FURS pa je odmeril davek na dedi1ine in darila pod, 1t. DT 4223-16624/2021, pri emer je kot vrednost polovinega delea nepreminine privzel vrednost 40.000,00 EUR. Enako je naredil v postopku po pokojni B. B. (leta 2022), 1t. DT 4223-2769/2022 in kot vrednost 1/2 delea nepreminine je privzel vrednost 40.000,00 EUR, od tega odmeril davek na dedi1ine in darila. Tonik je leta 2023 predmetno nepreminino kot celoto prodal za 155.000,00 EUR, FURS pa je v postopku odmere dohodnine iz dobika kapitala kot vrednost ob pridobitvi vzel vrednost iz preje1njih dveh postopkov, torej vrednost 80.000,00 EUR za celoto. Kot as pridobitve je privzel as smrti obeh preivljank in posledino as prenosa lastninske pravice na tonika.

6.Tonik je davnemu organu predloil cenitev, iz katere izhaja, da je bila vrednost predmetnih nepreminin v letu 2022, 150.000,00 EUR. Med asom, ko je tonik postal lastnik predmetne nepreminine, januarja 2022, in prodajo nepreminine marca 2023, je minilo le malo ve kot eno leto. Jasno je, da je bila nepreminina prodana po trnih pogojih, zato je tudi jasno, da trna vrednost nepreminine v kratkem obdobju ni mogla zrasti skoraj za 100 %. Trna vrednost v asu odmere davka od daril tako ni mogla zna1ati 80.000,00 EUR, kot je doloil davni organ. Davni organ se je glede vrednosti ob pridobitvi skliceval na odlobi, 1t. DT 4223-16624/2021 in 1t. 4223-2769/2022. Zaradi tega je tonik predloil cenitev, s katero je dokazoval, da je vrednost ob pridobitvi v javni listini napana, da je vrednost drugana. Davni organ je tak1no dokazovanje dopustil in se do njega opredelil. Gre za javno listino, za katero se domneva, da vsebuje resnina dejstva, vendar jo je tonik v postopku izpodbijal s predloitvijo cenitve. Drugostopenjski organ se je v svoji odlobi skliceval na drugi odstavek 98.
0lena ZDoh-2, ki doloa, da se za kapital, pridobljen na podlagi darilne pogodbe, za nabavno vrednost kapitala v
0asu pridobitve 1teje vrednost od katere je bil odmerjen davek na dedi1ine in darila. Tonik navaja, da pogodba o dosmrtnem preivljanju ni darilna pogodba. Skladno s splo1no sprejetim stali1em in zelo obseno sodno prakso se pogodba o dosmrtnem preivljanju 1teje za odplano pogodbo, saj prejemnik premoenja le-tega odplaa s tem, ko skrbi za preivljanca. Glede datuma pridobitve je davni organ upo1teval 4. 11. 2021 ter 21. 2. 2022. Tonik navaja, da se v skladu s 101.
0lenom ZDoh-2 za as pridobitve kapitala 1teje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravoasnosti sodne odlobe ali dokonnosti odlobe upravnega organa, na podlagi katerih je fizina oseba pridobila kapital. Zavezanec je premoenje pridobil na podlagi notarskega zapisa, opr. 1t. SV 35/2015 z dne 21. 1. 2015. Datum sklenitve pravnega posla, ki se 1teje za as pridobitve kapitala, je torej pri obeh polovicah nepreminin 21. 1. 2015 in ne datum smrti preivljank, kot zapi1e davni organ.
7e torej pomenska razlaga dolobe zakona ne dopu1a nobenih dvomov, kot as pridobitve je potrebno upo1tevati datum sklenitve pogodbe, to pa je 21. 1. 2015, posledino pa se znie tudi dav
0dna stopnja. Tonik torej predlaga, da sodi1e tobi ugodi in izpodbijano odlodbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek ter prigla1a stro1ke postopka.

Odgovor na tobo

7.Toenka v odgovoru na tobo v celoti prereka tobene navedbe tonika in vztraja pri razlogih iz obrazloitev upravnih odlob. Toenka dodatno navaja, da je tonik v zvezi z navedbami, da je nepreminino pridobil s pogodbo o dosmrtnem preivljanju, treba pojasniti, da je davni organ navedeno ustrezno upo1teval, vendar to ne pomeni, da je kot datum pridobitve kapitala potrebno upo1tevati datum sklenitve pogodbe o dosmrtnem preivljanju, kot to smiselno zatrjuje tonik. Preivljalec namre na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju pridobi preivljanevo premoenje s smrtjo preivljanca. Prenos lastninske pravice in s tem prehod premoenja je torej odloen do trenutka smrti preivljanca. V skladu z dolobo prvega odstavka 101.
0lena ZDoh-2 je kot as pridobitve kapitala tako potrebno upo1tevati dan smrti preivljank, to je 4. 11. 2021 in 21. 2. 2022. Prav tako toenka dodatno pojasni, da se za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka 101.
0lena ZDoh-2 1teje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v
0asu pridobitve.
0e je bil kapital pridobljen po 1. toki 95.
0lena ZDoh-2 ali na podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v
0asu pridobitve 1teje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dedi1ine in darila,
0e davek ni bil odmerjen, pa primerljiva trna cena kapitala v
0asu pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili.

Sodna presoja

K toki I izreka:

Toba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodi1e presoja pravilnost in zakonitosti odloditve davnega organa, ki je toniku odmeril dohodnino od dobika iz kapitala od odsvojitve nepreminine ID znak ... v deleu 1/2 in nepreminine ID znak ... v deleu do 1/2, od davne osnove 64.596,02 EUR po stopnji davka 25% v znesku 16.149,01 EUR. Bistveno je vpra1anje ali je davni organ pravilno ugotovil vrednost nepreminine, od katere je odvisna davna osnova in as pridobitve kapitala, ki je osnova za doloditev dav
0dne stopnje.

Pri presoji izpodbijane odlodbe sodi1e izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tobi (prvi odstavek 40.
0lena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), hkrati pa je dolno paziti na zakonitost izdane odlodbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih dolob zakona, pri emer mora
7ee po uradni dolnosti preveriti vsebino izreka in obrazloitev odlodbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27.
0lena ZUS-1).

Iz ugotovljenega dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja nesporno, da je tonik vloil dne 7. 3. 2023 napoved za odmero dohodnine od dobika iz kapitala pri odsvojitvi nepreminine, ki jo je tonik pridobil na podlagi pogodbe o dosmrtnem preivljanju, ter v napovedi navedel datum pridobitve nepreminine (dne 16. 10. 2021 in 11. 1. 2022) brez vrednosti nepreminine ob pridobitvi.

Ker tonik v napovedi za odmero dobika iz kapitala ni navedel vrednosti nepreminine, je davni organ kot vrednost nepreminine ob pridobitvi upo1teval vrednost nepreminine, ki je bila ugotovljena v postopku odmere davka na dedi1ine in darila, 1t. 4223-16624/2021-9 z dne 14. 2. 2022 za nepreminino ID znak ... v deleu 1/2 in 1t. 4223-2769/2022-3 za nepremino ID znak ... v deleu 1/2, za vsaki del nepreminine v vi1ini vrednosti 40.000,00 EUR. Davni organ se je skliceval na vrednost nepreminine, od katere je bil odmerjen davek na dedi1ine in darila, in sicer na podlago drugega odstavka 98.
0lena ZDoh-2, ki doloa, v kolikor je bil kapital pridobljen po 1. toki 95.
0lena ZDoh-2 (prenos kapitala preminule osebe na dedia ali volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kak1no pravico iz zapu1ine, zaradi smrti fizine osebe) ali na podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v
0asu pridobitve 1teje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dedi1ine in darila.

Sodi1e sodi, da je davni organ napano 1tel oziroma "davno prekvalificiral", pogodbo o dosmrtnem preivljanju kot darilno pogodbo in napano uporabil dolobo drugega odstavka 98.
0lena ZDoh-2.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja obligacijsko pravno pogodbo z dednopravnimi elementi in je urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se ena stranka (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti (prvi odstavek 557. člena OZ). Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se torej lastninska pravica na novega lastnika (preživljalca) prenese šele ob nastopu smrti preživljanca.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je aleatorna pogodba, saj korist (preživljanca) oziroma breme (preživljalca) v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva, ampak sta odvisna tako od predvidljivosti trenutka nastopa smrti preživljanca (ki je relativno negotovo dejstvo) kot tudi od vsebine in narave prevzetih obveznosti preživljalca. Stranki pogodbe ob njeni sklenitvi namreč ne moreta vedeti, kaj vse bo vsestranska skrb za preživljanca (glede na njegovo fizično in psihično zdravje) sploh obsegala. Obveznosti, kot so nega in vsestranska pomoč, pa so tudi neločljivo povezane z medsebojno emocionalno pripadnostjo in zaupanjem strank. Te lastnosti se ne dajo izraziti v denarju, zato dodatno onemogočajo čisti ekonomski obračun vrednosti pogodbenih zavez, sicer značilen za tipične dvostranske ekonomske posle, temelječe na načelu enake vrednosti dajatev.

ZDoh-2 v 98. členu določa, da se vrednost kapitala ob pridobitvi všteva nabavna vrednost kapitala in stroški, ki so določeni s tem členom. Za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega člena se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. ZDoh-2 torej daje podlago ugotavljanju vrednosti kapitala na drugačen način, zato je pritrditi tožniku, da je treba opraviti cenitev vrednosti nepremičnine ob pridobitvi.

Tožnik je kot datum odsvojitve nepremičnine navedel 6. 3. 2023, za vrednost ob odsvojitvi pa je navedel 155.000,00 EUR, kar je davčni organ upošteval kot skupno vrednost nepremičnin ob odsvojitvi.

Po ZDoh-2 je dobiček od kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala (92. člen), kar pomeni obdavčitev dobička, ki ga ob pridobitvi in odsvojitvi kapitala v določenem obdobju ustvari fizična oseba. Kot kapital se šteje nepremičnina (prvi odstavek 93. člena). Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (prvi odstavek 97. člena ZDoh-2). Ta dobiček pomeni torej njen dohodek, ki ji povečuje premoženje in se s tem vključuje v sistematiko obdavčitve za dohodnino na podlagi ZDoh-2 (5. točka 18. člena ZDoh-2).

Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že poudarilo, da je namen obdavčenja dohodka iz kapitala v njegovem dejanskem, ekonomskem povečanju. To pomeni, da je lahko predmet obdavčenja le efektivno povečanje dohodka. Ta pa se kot davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem tako pozitivne kot negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (97. člen ZDoh- 2).

Vrednost kapitala ob pridobitvi se všteva nabavna vrednost kapitala in stroški, med drugim tudi stroški zneska davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala (2. točka sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2). Toženka navedenega ni ugotavljala, čeprav se sklicuje na postopek odmere davka na dediščine in darila.

Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil (prvi odstavek 101. člena ZDoh-2).

Davčni organ je napačno razlagal določilo 101. člena ZDoh-2, da je za čas pridobitve kapitala treba upoštevati dan smrti preživljank. Po določbah 101. člena ZDoh-2 datum pridobitve kapitala ni nujno enak datumu pridobitve lastninske pravice po civilnopravnih predpisih.Kot čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice.V konkretnem primeru je datum sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju dne 21. 1. 2015, sklenjene na podlagi notarskega zapisa, opr. št. SV 35/2015, kar pomeni tudi znižanje davčne stopnje v skladu s 132. členom ZDoh-2.

Sodišče sodi, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita, saj dejansko stanje ni popolno ugotovljeno in je pri tem prišlo do napačne uporabe materialnega prava, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku je davčni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilne uporabe materialnega prva ugoditi pravil postopka ugoditi in izpodbijani odločbi odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).-------------------------------1 Glej Odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-16/23-12 U-I-4723-8 z dne 5. 6. 2025, B 11. točka.2 Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja (533. člen OZ). Lastninska pravica preide na obdarjenca šele, ko se le-ta v Zemljiško knjigo vpiše kot lastnik. 3 Sodba VSRS, opr. št. X Ips 17/2021 z dne 8. 9. 2023. Izhajajoč iz narave pogodbe je tako je zakonodajalec za odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izrecno določil v 95. členu ZDoh-2, da se šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju težko govorimo tudi o dejanskem oziroma ekonomskem povečanju preživljančevega premoženja.4 Vrednost kapitala ob odsvojitvi določa prvi odstavek 99. člena ZDoh-2, po katerem se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.5 Sodba VSRS, opr. št. X Ips 93/2020 z dne z dne 13. 1. 2021.6 Sodba VSRS, opr. št. X Ips 172/2014 z dne 16. 4. 2015.7 Sodba USRS, opr. št. I U 465/2013 z dne 25. 2. 2014.