Jedro

Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 7. 2015, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, je nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 24. 9. 2015 in ji še vedno traja.

3. Tožena stranka je dolžna: - tožnico pozvati nazaj na delo, - tožnico za čas od 24. 9. 2015 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja, - tožnico prijaviti v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ, tako, da ji bo priznana delovna doba od dejanskega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, to je od vključno dne 24. 9. 2015 dalje do dne ponovnega nastopa dela pri toženi stranki, - tožnici od 24. 9. 2015 dalje v skladu s pogodbo o zaposlitvi obračunati ustrezne bruto plače, ki bi jih tožnica prejela, če bi bila na delu, od tako obračunanih bruto plač obračunati, odvesti in plačati zakonsko določene davke in prispevke ter jih izplačati pristojnim institucijam, tožnici pa nato izplačati posamezne neto zneske plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače (od vsakega 5. dne v mesecu dalje za pretekli mesec) do plačila, vse pa v roku 8 dni pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka, odmerjene po sodišču, vse v roku 8 dni pod izvršbo." (I. točka izreka). Razsodilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, posledično pa tudi spremeni izrek sodbe glede stroškov postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi kljub napotilom pritožbenega sodišča navedlo praktično iste razloge, kot v razveljavljeni prvostopenjski sodbi z dne 31. 3. 2016. V ponovnem sojenju bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi listine, ki jih je predložil po prvem naroku za glavno obravnavo, saj so bili predloženi odgovoru na pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 31. 3. 2016, njihova izvedba pa ne bi zavlekla postopka. Tožnica vztraja, da je sodišče ponovno napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je potrebno pravilno presojati opis del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi, sodišče pa je neutemeljeno dalo prevelik poudarek temu, da je bila ukinjena služba "A.." in delovno mesto tožnice, to delo pa je bilo preneseno v drugo službo, ki se imenuje služba B.. Obširno je razložila, da se glede na primerjavo opisov delovnih mest lahko ugotovi, da gre v večjem delu za kozmetične popravke, tako da je več kot 90 % nalog ostalo istih, le da se drugače imenujejo. Iz opisa delovnega mesta pooblaščenec za izvajanje ZPPDFT je razvidna razmejitev med področjem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter področjem skladnosti (compliance), iz opisa novega delovnega mesta pa te razmejitve ni, ampak so dela in naloge združene. Zgolj navidezno gre pri novem delovnem mestu za nove naloge (npr. aktivnosti po zahtevah ... ipd.). Tožnica je dejansko opravljala dela tudi na delovnem mestu vodja skladnosti, novo delovno mesto se razlikuje od prejšnjega, da le-to obsega nekaj dodatnih alinej iz področja skladnosti. Ne glede na sistemizacijo DM pa je tožnica dejansko opravljala tudi dela iz novega DM. V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delovne naloge s področja skladnosti (med drugim opravilo implementiranje in izvajanje funkcije skladnosti) dejansko opravljala le tožnica, za druge osebe tožena stranka ni navedla, kdo in na katerih delovnih mestih so se opravljale "nove naloge". Če je tožena stranka k opisu del dodala nekaj nalog, ki jih do spremembe sistemizacije razen tožnice drugi zaposleni niso opravljali, to ne pomeni prenehanja potrebe po tožničinem delu. Ni pomembno, kaj je bilo zapisano v pogodbi o zaposlitvi tožnice. Pomembno je, kaj je tožnica dejansko opravljala. Do tega se sodišče prve stopnje kljub napotilu višjega sodišča ni opredelilo. Zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je nekritično upoštevalo izpovedi prič C.C. in D.D., ni pa se opredelilo do nasprotnih trditev in dokazov tožnice. Tožnica vztraja, da jo je tožena stranka diskriminirala in zlorabila institut odpovedi iz poslovnega razloga z navideznim preoblikovanjem delovnega mesta in prerazporeditvijo druge (mlajše) delavke. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnice v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP), ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V tej zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo s sklepom opr. št. Pdp 483/2016 z dne 27. 10. 2016. Sodišču prve stopnje je v skladu z določilom 362. člena ZPP naložilo, naj dopolni dokazni postopek tako, da ugotovi dejansko vsebino dela pooblaščenca za izvajanje ZPPDFT po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in vsebino dela na delovnem mestu pooblaščenec za skladnost poslovanja in izvajanje ZPPDFT. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje osredotočilo predvsem na primerjavo med opisi delovnih mest. Za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga zaradi prenehanja potrebe po delu tožnice pa ni odločilen le goli pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi in aktu o sistemizaciji, pri čemer je v delokrog delovnega mesta po odpovedani pogodbi o zaposlitvi spadalo tudi implementiranje in izvajanje funkcije skladnosti, temveč dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Sprememba akta o sistemizaciji zato ni edini in neizpodbitni dokaz prenehanja potrebe po opravljanju določenega dela, ampak je le eden od sicer pomembnejših dejavnikov pri ugotavljanju dejanskih potreb delodajalca po delavčevem delu. Pomembno je tudi, kaj konkretno naj bi organizacijska sprememba pomenila za delovno mesto, za katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi, oziroma glede na dejansko vsebino nalog, ki jih je v okviru svojega delovnega mesta ob podaji odpovedi opravljala. V zvezi z utemeljenostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo podano tudi napotilo, naj sodišče upošteva tožničino pravico, da na pripravljalno vlogo z dne 24. 3. 2016 odgovori v primernem času, in šele po dopolnitvi dokaznega postopka ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

7. Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kot to utemeljeno uveljavlja tožnica v pritožbi. Tako sodišče v ponovnem sojenju glede utemeljenosti odpovednega razloga ni vestno in skrbno ocenilo izpovedi tožnice v povezavi z izpovedjo priče E.E. ter priloženih listin, saj dokazne ocene, zakaj jim ne verjame oziroma njunega pričevanja ne sprejema (razen navedbe, da izpoved E.E. ni odločilna, ker je sindikalni funkcionar), v sodbi sodišča prve stopnje sploh ni. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju sledilo izpovedi članice uprave C.C. in priči D.D., ki jih je predlagala tožena stranka, medtem ko se ni opredelilo do nasprotnih trditev in dokazov tožnice. Zmožnost preizkusa sodbe terja jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato mora sodišče nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z vestno in skrbno dokazno oceno. Ker je dokazna ocena pomanjkljiva, prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje ter odredilo, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim senatom (356. člen ZPP), saj je le tako mogoče zagotoviti učinkovit potek sojenja glede na to, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališča, ki nasprotujejo napotilom pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa. Iz predhodnega in predmetnega razveljavitvenega sklepa ter iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 109/2016 z dne 25. 10. 2016, izdanega v podobni zadevi zoper isto toženo stranko, so razvidna ključna stališča za sojenje v tem sporu, ki naj jih upošteva sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.