Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstva, da je pravočasno prijavila terjatev in ločitveno pravico, upnica ne izpodbija, podatki spisa pa ne izkazujejo, da bi bila v predmetnem izvršilnem postopku že opravljena prodaja premoženja. Ob navedenem pa je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi predmetne izvršbe pravilna, prav tako pa je sodišče pravilno odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica pridobljena v zvezi s predmetno izvršbo na nepremičnino.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršbo ustavilo (I. točka izreka) ter odločilo, da v veljavi ostane ločitvena pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 11. 2013, opr. št. VL 184024/2013, pri nepremičnini, parc. št. 184/85, k.o. ... (ID ...).
2. Navedeno odločitev v celoti s pravočasno pritožbo izpodbija upnica brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v predmetnem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je stečajni upravitelj njeno terjatev delno prerekal in od skupaj prijavljene terjatve v znesku 92.342,84 EUR priznal le 42.342,84 EUR, zneska 50.000,00 EUR pa ni priznal. Glede na navedeno meni, da je kljub temu, da je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane zastavna pravica v veljavi, prikrajšana za nepriznano terjatev v vrednosti 50.000,00 EUR, ki bi jo po zastavni pravici z izterjavo tudi dobila. Pri tem izpostavlja, da ne razume, kako ji je bila priznana zastavna pravica v celoti, v stečajnem postopku pa je prikrajšana za celo polovico terjatve, čeprav vrednost nepremičnine krepko presega vrednost njene zastavne pravice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Posledice začetka stečajnega postopka za postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom stečajnega postopka določa tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno pravno podlago so odločilna dejstva dejstvo pridobitve ločitvene pravice v postopku izvršbe ter dejstvo opravljene prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, v izvršilnem postopku. V kolikor upnik v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka navedene določbe), v kolikor pa je upnik ločitveno pravico v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka pridobil in do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se izvršilni postopek zgolj prekine (2. točka te določbe). Če so podane okoliščine iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, je potrebno pri odločanju o posledicah začetka stečajnega postopka na predmetni izvršilni postopek upoštevati tudi določila 280. člena ZFPPIPP (s podnaslovom: ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka) in ugotoviti, ali je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, ali je sklep o tem preizkusu pravnomočen ter ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v predmetnem izvršilnem postopku. Če izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev ugotovi, da je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja (1. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP).
5. Dejstva, da je pravočasno prijavila terjatev in ločitveno pravico, upnica ne izpodbija, podatki spisa pa ne izkazujejo, da bi bila v predmetnem izvršilnem postopku že opravljena prodaja premoženja, v zvezi s katerim je bila ločitvena pravica pridobljena. Ob navedenem pa je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi predmetne izvršbe pravilna, prav tako pa je glede na pravilno pravno podlago (1. točka drugega odstavka 280. člena v zvezi s 2. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) sodišče pravilno odločilo, da ostane ločitvena pravica, pridobljena v zvezi s predmetno izvršbo na nepremičnino, v veljavi.
6. Pritožbena zatrjevanja o (delnem) prerekanju njene terjatve v stečajnem postopku, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vplivajo, saj to dejstvo glede na navedeno pravno podlago ni relevantno.
7. Glede na navedeno in ker tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ) pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev in nepravilnosti, je pritožbo upnice kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).