Jedro

Res je, da je v ZBPP določeno med drugim, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Vendar pa to ne pomeni, da so izključene temeljne določbe o zagotavljanju učinkovitega varstva pravic in pravnih interesov strank iz ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 677/2011-3 z dne 4. 4. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz razloga, ker je v pisni izjavi navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje partnerke. Zaradi tega je organ v skladu z določbo 20. člena ZBPP tudi odločil, da tožnik nadaljnjih šest mesecev od pravnomočnosti te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V tožbi tožnik nasprotuje odločitvi tožene stranke in zatrjuje, da ni zamolčal podatkov o premoženju partnerke A.A. V obrazcu je bilo v rubriki dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti navedeno, da ta dohodek ima, da pa nima dobička. Prav tako je k prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči predložil sklep o dedovanju, iz katerega je razvidno, da je njegova partnerka A.A, na podlagi dedovanja, postala solastnica nepremičnin vpisanih pri vl. št. 340, 184 in 162, vse k. o. ... Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Po drugem odstavku 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov. Če je prosilec v izjavi s prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

V konkretnem primeru iz podatkov spisa nedvoumno izhaja, da je tožnik v vlogi in v prilogi navedel podatke, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je njegova partnerka lastnica nepremičnin. Iz podatkov predloženega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru (opr. št. I D 1161/96 z dne 10.4.2001) je namreč razviden ravno podatek o solastništvu tožnikove partnerke na nepremičninah pripisanih k vl. št. 184, 162 in 340, vse k. o. ..., razen tega pa je v izjavi na obrazcu o premoženjskem stanju svoje izven zakonske partnerke pri rubriki dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri podvprašanju dohodek iz dopolnilne kmetijske gozdarske dejavnosti, obkrožil odgovor „da“, in pripisal, da s tem ne ustvarja dobička. Res je, da je v ZBPP določeno med drugim, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Vendar pa to ne pomeni, da so izključene temeljne določbe o zagotavljanju učinkovitega varstva pravic in pravnih interesov strank iz ZUP. Po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP, če ZBPP ne določa drugače, namreč postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po ZUP. To pa v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ob upoštevanju določil ZBPP, pomeni, da tožena stranka v določenih primerih mora upoštevati tudi določila ZUP o tem, da upravno odločanje temelji na načelu materialne resnice, ki organu nalaga, da vsa pravno pomembna dejstva ugotovi do takšne stopnje zanesljivosti, ki izključuje vsakršen dvom o objektivnem obstoju dejstva in da mora stranki imeti možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini. (prvi odstavek 7.člena, prvi odstavek 8. člena, prvi odstavek 9. člena, četrti odstavek 9. člena, prvi odstavek 138. člena, 145. in 146. člen ZUP). V konkretnem primeru je to okoliščina ugotovitve tožene stranke, da je tožnik zatrjeval neresnične podatke v prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka namreč v izpodbijani odločbi zgolj navaja, da tožnik ni navajal resničnih podatkov, ni pa obrazložila, zakaj določenih podatkov, ki so ji bili znani, v upravnem postopku ni presojala. Nerazčiščena je tako ostala okoliščina, ki je v zadevi odločilna. Zato je upoštevaje navedeno napačen zaključek tožene stranke, da je tožnik zamolčal pravno relevantna dejstva o premoženju svoje partnerke, neutemeljeno pa je bil izrečen tudi ukrep prepovedi nadaljnjega vlaganja prošnje za brezplačno pravno pomoč.

Namen upravnega spora je v zagotavljanju sodnega varstva pravic in obveznosti in v izvajanju sodnega nadzora nad zakonitostjo delovanja subjektov javnega prava (prvi odstavek 157. člena Ustave RS, 1. in 2. člen ZUS-1, tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Po določbi tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010) je bistvena kršitev določb postopka podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka po ZUP. Za bistveno kršitev določb postopka pa gre, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (2. in 3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na stališče sodišča, ki zadevajo postopek (peti odstavek 63. člena ZUS-1).

Sodišče ni odločalo o prošnji tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks, saj se v postopku brezplačne pravne pomoči na podlagi 4.odstavka 10.člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa ne plačuje.