Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je najprej pojasnilo, da je upnik A. d. o. o. (pritožnik) sicer ločitveni upnik, vendar drugega vrstnega reda, katerega mnenje v postopku prodaje nepremičnine ni potrebno.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji - prvi sklenilo, da se prodaja tam navedenih nepremičnin opravi z javno dražbo, in sicer z zvišanjem izklicne cene, ki jo je določilo v višini 398.000,00 EUR. Varščino je določilo v višini 39.800,00 EUR.
2. Zoper sklep se je pritožil upnik zaradi zmotne uporabe 328. in 345. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je najprej pojasnilo, da je upnik A. d. o. o. (pritožnik) sicer ločitveni upnik, vendar drugega vrstnega reda, katerega mnenje v postopku prodaje nepremičnine ni potrebno. Sodišče prve stopnje je izklicno ceno določilo v višini ocenjene tržne vrednosti, višina terjatev ločitvenih upnikov prvega vrstnega reda pa to vrednost presega. Mnenje ločitvenega upnika bi bilo v tem primeru potrebno le, če bi bil skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (2. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Pritožbeno ta pravno pomembna dejstva niso sporna.
5. Pritožnik nadalje zatrjuje, da pooblaščeni cenilec ni upošteval, da nepremičnine predstavljajo zaključen krog premoženja in so kot take zanimive predvsem za gradbince. Zato je v negativnem mnenju predlagal nezavezujoče zbiranje ponudb, ki bi ga sodišče moralo izvesti pred odločitvijo o nameravani obliki prodaje.
6. Glede na opravljeno cenitev se višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za nezavezujoče zbiranje ponudb, ki v izhodišču predstavlja obliko zbiranja informacij za določitev (izhodiščne) vrednosti določenega premoženja (primerjaj prvi odstavek 328. člena ZFPPIPP). Iz cenitve (priloga k Pd 163) nadalje izhaja, da je bila upoštevana tržna in likvidacijska vrednost vseh nepremičnin skupaj, torej vrednost nepremičnin kot celote. Iz upraviteljevega predloga za prodajo pa tudi izhaja, da bodo nepremičnine prodajane kot celota.
7. Na ostale pavšalne in nebistvene pritožbene navedbe, zlasti upoštevajoč vrstni red pritožnikove ločitvene pravice, višje sodišče ne odgovarja. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.