Jedro

ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smiselna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejajo obstoj pravde (189. člen).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 22.9.1999. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo za za odločanje o začasni odredbi pred tožbo pristojno Okrajno sodišča v Grosuplju. Takšno stališče je vprašljivo glede na določbo 64. člena ZPP. Po tej določbi je za sojenje v sporih imetnika menice zoper podpisnika pristojno tudi sodišče splošne krajevne pristojnosti.

Sklep o začasni odredbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Grosuplju še ni pravnomočen.

Pritožba ni utemeljena.

ZIZ določa pravila po katerih postopa sodišče tudi za zavarovanje terjatev (1. odst. 1. člena). Eno od sredstev zavarovanja so začasne odredbe (240. člen ZIZ). V postopku zavarovanje sodišče meritorno odloča s sklepom (8. člen ZIZ). ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smislna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejejo obstoj pravde (189. člen). V 3. odst. 189. členu je določeno, da dokler teče pravda o istem zahtevku se ne more začeti nova pravda med istima strankama, če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo to pomeni, da dokler teče postopek za zavarovanje terjatve o istem predlogu za izdajo začasne odredbe, se med istima strankama ne more začeti nov postopek. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že teče postopek za zavarovanje iste terjatve z istim predlogom za izdajo začasne odredbe med istima strankama pred Okrajnim sodiščem v Grosuplju je pravilno odločilo, ko je predmetni predlog zavrglo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbeni razlogi, ki jih tožeča stranka s pritožbo uveljavlja neodločilni, zato z njimi ni mogla izpodbiti pravilnega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).