Jedro

Razlogi, s katerimi obsojenka utemeljuje svoj predlog, ne sodijo med druge tehtne razloge, ki so podlaga za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj obsojenka v predlogu izraža zgolj nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami Okrožnega sodišča v Mariboru v obravnavani zadevi.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Obsojena T.K. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru K 246/2003 z dne 31. 1. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Kp 420/2005 z dne 21. 9. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 102/2007 z dne 31. 5. 2007 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Sodba je postala pravnomočna dne 21. 9. 2006. Po tako pravnomočno končanem kazenskem postopku je obsojena T.K. pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v predmetni zadevi neuspešno vložila več predlogov za obnovo kazenskega postopka. Zadnji predlog za obnovo kazenskega postopka je podala z vlogama z dne 1. 3. 2019 in 14. 5. 2019 pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, kateri sta bili odstopljeni v pristojno obravnavo Okrožnemu sodišču v Mariboru.

2. V vlogi z dne 12. 3. 2019, dopolnjeni dne 12. 6. 2019, je obsojenka v zadevi I K 119/2003 (K 246/2003) Okrožnega sodišča v Mariboru podala smiseln predlog za prenos krajevne pristojnosti. V bistvenem navaja, da od izdaje sodbe v letu 2005 in vseh uporabljenih pravnih sredstvih ni več imela zaupanja v delovanje pravne države in Okrožnega sodišča v Mariboru, saj se niso upoštevali niti osnovni razlogi za takšno nezakonito, pristransko, nepošteno in z dvomom izdano sodbo. Pri tem izpostavlja predvsem nepristojnost sodečega sodišča, neizvedbo zaslišanja prič, zavrnitev brezplačne pravne pomoči, kršitev pravice enakosti pred zakonom, manjkajočo obrazložitev v zvezi z odstopom od sodne prakse, izvršbo iz naslova predmetne kazenske zadeve ter finančne in druge posledice, ki jih je zato utrpela. Meni, da bi sodnica morala narediti vse, da bi bila sodba drugačna, milejša, vendar tega ni storila. Navaja še, da je bil predlog za obnovo kazenskega postopka vložen 29. 3. 2007 in bi se že takrat lahko z novimi dokazi in dejstvi doseglo obnovo postopka oziroma drugačno sodbo. Kljub dejstvu, da je KPK ugotovila, da gre za korupcijo in dokazala, da sta tožilka oziroma kasneje tožilec izkoristila svoj uradni položaj in pravice, pa se ni zgodilo niti to, da bi se postopek obnovil. Zaradi vsega navedenega zahteva „izločitev“ Okrožnega in Okrajnega sodišča v Mariboru in navaja, da bo predlog za obnovo postopka vložila drugje.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

5. Razlogi, s katerimi obsojenka utemeljuje svoj predlog, ne sodijo med druge tehtne razloge, ki so podlaga za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj obsojenka v predlogu izraža zgolj nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami Okrožnega sodišča v Mariboru v obravnavani zadevi. Nestrinjanje ali nezadovoljstvo z odločitvijo v že pravnomočno končani zadevi ter morebitne posledice te odločitve pa ne predstavljajo podlage za prenos krajevne pristojnosti, katerega si obsojenka tudi sicer napak razlaga, ko navaja, da bo predlog za obnovo kazenskega postopka vložila drugje. Takšne navedbe so kvečjemu lahko predmet reševanja in odločanja v okviru rednih in izrednih pravnih sredstev, v okviru odločanja o prenosu krajevne pristojnosti pa o njih ni mogoče presojati. Tudi pavšalno sklicevanje obsojenke na ugotovitve KPK in zatrjevanje zlorabe uradnega položaja državne tožilke oziroma tožilca, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov sodečega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

6. Glede na navedeno, ter ob odsotnosti drugih podatkov v kazenskem spisu, ki bi v kakršnikoli smeri potrjevali navedbe obsojenke, tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti ni podan, zato je Višje sodišče v Mariboru o njenem predlogu odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper tak sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).