Jedro

V obravnavani zadevi na pasivni strani nastopata dva toženca, ki sta navadna materialna sospornika. Zoper vsakega od njiju tožnica uveljavlja svoj zahtevek. Opravka imamo z dvema različnima procesnopravnima razmerjema. Za presojo (ne)dovoljenosti konkretne revizije je zato relevantna tista vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vsakega posameznega toženca.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica je vtoževala odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi požara v najemniškem stanovanju, do katerega naj bi prišlo zaradi uhajanja plina iz nepravilno nameščene plinske jeklenke v stanovanju. Od prve toženke, pri kateri je imel drugi toženec zavarovano civilno odgovornost, je zahtevala odškodnino do višine zavarovalne vsote (12.300,00 EUR), preostanek odškodnine (28.444,62 EUR) pa je zahtevala neposredno od drugega toženca, ki naj bi kot najemodajalec nepravilno namestil plinsko jeklenko.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvo toženko za plačilo 12.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2012 dalje ter zoper drugega toženca za plačilo 28.444,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 7. 2012. Tožnici je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožencema.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta lastne pritožbene stroške.

4. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču druge oziroma prve stopnje. Priglaša revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena tožencema. Nanjo je odgovoril drugi toženec in predlagal njeno zavrnitev.

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

6. Sodišči nižjih stopenj sta presodili, da tožnica ni uspela dokazati, da bi plinsko jeklenko v stanovanju dejansko namestil drugi toženec. Njegova odškodninska odgovornost zato ni podana, posledično pa tudi ni podana odgovornost prve toženke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbeni očitek, da bi se sodišče prve stopnje moralo opreti na zapisnike o izpovedbah prič v kazenskem postopku, ki je tekel v zvezi z istim dogodkom. Sodišče je namreč te priče v pravdnem postopku tudi samo neposredno zaslišalo.

**Povzetek revizijskih navedb**

7. Revizija vztraja, da bi sodišči morali presojati zapisnike o izpovedbah prič v kazenskem postopku in tam predložene druge listine, iz katerih naj bi izhajalo, da je plinsko jeklenko namestil drugi toženec. Z nasprotnim naj bi zagrešili kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisen naj bi bil sklep, da priča A. A. ne bi vedela povedati ničesar relevantnega - relevantno naj bi bilo, da je tožnici priklopil pomivalno korito. Logično in izkustveno naj bi bilo, da teh stvari ni počela tožnica sama kot ženska. Vsa dela v stanovanju so izvedli moški. Prav tako naj bi bil protispisen zaključek, da tožnica ni dokazala, kdo je priklopil jeklenko in da bi o jeklenki edina vedela kaj izpovedati priča B. B. . Da jo je priklopil drugi toženec, naj bi namreč izpovedala tudi priča C. C.. Sodišče naj bi se ne opredelilo do tega, da je bila priča D. D. dopoldan v službi in niti ni mogla videti, kdo je montiral jeklenko; prav tako ne do očitka, da je bilo lastništvo jeklenke sporno.

**O dovoljenosti revizije**

8. Revizija ni dovoljena.

9. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP2) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 367.a členom ZPP).

10. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora, ki je odločilna za presojo dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. V obravnavani zadevi na pasivni strani nastopata dva toženca, ki sta navadna materialna sospornika. Zoper vsakega od njiju tožnica uveljavlja svoj zahtevek. Opravka imamo z dvema različnima procesnopravnima razmerjema. Za presojo (ne)dovoljenosti konkretne revizije je zato relevantna tista vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na vsakega posameznega toženca.

11. V sodni praksi je zavzeto tudi stališče, da pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, da se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku, velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov.3 Zato v konkretnem primeru pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP ne pride v poštev.

12. Vrednost spornega predmeta, ki je bila sicer v tožbi navedena nediferencirano, kot seštevek vrednosti obeh zahtevkov (40.744,62 EUR), tako dejansko znaša 12.300,00 EUR za zahtevek zoper prvo toženko in 28.444,62 EUR za zahtevek zoper drugega toženca. Noben od teh zneskov ne presega revizijskega pragu 40.000,00 EUR iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Prav tako tožnica ni niti trdila, da bi Vrhovno sodišče njeno revizijo dopustilo.

**Odločitev o reviziji**

13. Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP) (I. točka izreka).

**Revizijski stroški**

14. Tožnica z revizijo ni uspela, zato sama nosi svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) (II. točka izreka). Ker drugi toženec revizijskih stroškov ni specificiral, revizijsko sodišče o njih ni odločalo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP).

1 Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E, se v obravnavani zadevi postopek pred Vrhovnim sodiščem vodi po določbah ZPP, kot so veljale pred uveljavitvijo novele ZPP-E. 2 Prim. M. Ovčak Kos in Ž. Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Odvetnik, št. 71/2015, str. 13-14. Prim. tudi odločbe VS RS: II Ips 811/2009 z dne 25. 4. 2013, II Ips 319/2014 z dne 19. 5. 2016, II Ips 91/2015 z dne 2. 6. 2016 in II Ips 99/2015 z dne 15. 9. 2016.