Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Ob ugotovitvi, da je delodajalec poskrbel za ukrepe za varno delo, je treba odgovornost za nezgodo pripisati premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode.

Ob ugotovitvi, da je delodajalec poskrbel za ukrepe za varno delo, je treba odgovornost za nezgodo pripisati premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode.

Ob ugotovitvi, da je delodajalec poskrbel za ukrepe za varno delo, je treba odgovornost za nezgodo pripisati premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode.

Ob ugotovitvi, da je delodajalec poskrbel za ukrepe za varno delo, je treba odgovornost za nezgodo pripisati premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 6.542,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2020 dalje do plačila, kot tudi zahtevek za povrnitev njenih pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.555,88 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 6.542,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2020 dalje do plačila, kot tudi zahtevek za povrnitev njenih pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.555,88 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 6.542,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2020 dalje do plačila, kot tudi zahtevek za povrnitev njenih pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.555,88 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 6.542,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2020 dalje do plačila, kot tudi zahtevek za povrnitev njenih pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 1.555,88 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

3.Tožena stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Tožena stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Tožena stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Tožena stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet spora je regresni zahtevek tožeče stranke, ki je plačala stroške zdravljenja delavca tožene stranke zaradi poškodbe v nesreči pri delu. Pravno podlago zahtevka predstavlja prvi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določa krivdno odgovornost delodajalca za škodo, do katere je prišlo zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu. Toženi stranki očita kršitev določil prvega odstavka 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter prve in tretje alineje 9. člena ZVZD-1.

5.Predmet spora je regresni zahtevek tožeče stranke, ki je plačala stroške zdravljenja delavca tožene stranke zaradi poškodbe v nesreči pri delu. Pravno podlago zahtevka predstavlja prvi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določa krivdno odgovornost delodajalca za škodo, do katere je prišlo zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu. Toženi stranki očita kršitev določil prvega odstavka 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter prve in tretje alineje 9. člena ZVZD-1.

5.Predmet spora je regresni zahtevek tožeče stranke, ki je plačala stroške zdravljenja delavca tožene stranke zaradi poškodbe v nesreči pri delu. Pravno podlago zahtevka predstavlja prvi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določa krivdno odgovornost delodajalca za škodo, do katere je prišlo zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu. Toženi stranki očita kršitev določil prvega odstavka 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter prve in tretje alineje 9. člena ZVZD-1.

5.Predmet spora je regresni zahtevek tožeče stranke, ki je plačala stroške zdravljenja delavca tožene stranke zaradi poškodbe v nesreči pri delu. Pravno podlago zahtevka predstavlja prvi odstavek 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki določa krivdno odgovornost delodajalca za škodo, do katere je prišlo zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu. Toženi stranki očita kršitev določil prvega odstavka 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter prve in tretje alineje 9. člena ZVZD-1.

6.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je dne 25. 5. 2018 pri delu poškodoval delavec tožene stranke A. A., zavarovanec tožeče stranke. A. A. je bil z dnem 1. 12. 2017 razporejen na delovno mesto strežnik na rotaciji v organizacijski enoti Rotacijski tisk. Do nezgode je prišlo pri napeljavi papirja skozi valje stroja, to je pri rutinskem opravilu, ki ga je delavec opravljal večkrat dnevno in je sodilo v njegov delokrog. Nož je zgrabil in porezal kazalec desne roke poškodovanega delavca, zaradi česar se je ta zdravil in bil v bolniškem staležu od 25. 5. 2018 do 2. 12. 2018. V času nezgode je zaposleni delavec tožene stranke delo na rotacijski tiskarski liniji Man Roland - Rotoman opravljal že več kot pol leta, zato je bil v času, ko je prišlo do poškodbe pri delu, že izkušen delavec in je bil z delovanjem stroja seznanjen. Poškodovani delavec je imel opravljeno teoretično in praktično izobraževanje iz varnosti pri delu. Seznanjen je bil tudi z Navodili za varno delo na rotacijski tiskarski liniji, iz katerih izhaja posebno opozorilo, da mora biti delavec pri napeljavi papirnih zvitkov do zgibalnih aparatov zelo previden in se ob tem zahteva njegova posebna pozornost. Pri pregledu stroja s strani podjetja B., d. o. o., dne 17. 10. 2017, je bilo ugotovljeno, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo. Delovni proces delavca na stroju je bil kritičnega dne običajen in v skladu z navodili, ki so bila izdelana s strani delodajalca. Do nezgode je prišlo, ker delavec v trenutku nesreče ni bil dovolj zbran. Delavec je naredil napako, do katere je prišlo hipno, zaradi česar nezgode ni bilo mogoče preprečiti. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da do škodnega dogodka ni prišlo zato, ker tožena stranka ne bi izvedla vseh ukrepov za varstvo pri delu oziroma ker bi izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem.

6.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je dne 25. 5. 2018 pri delu poškodoval delavec tožene stranke A. A., zavarovanec tožeče stranke. A. A. je bil z dnem 1. 12. 2017 razporejen na delovno mesto strežnik na rotaciji v organizacijski enoti Rotacijski tisk. Do nezgode je prišlo pri napeljavi papirja skozi valje stroja, to je pri rutinskem opravilu, ki ga je delavec opravljal večkrat dnevno in je sodilo v njegov delokrog. Nož je zgrabil in porezal kazalec desne roke poškodovanega delavca, zaradi česar se je ta zdravil in bil v bolniškem staležu od 25. 5. 2018 do 2. 12. 2018. V času nezgode je zaposleni delavec tožene stranke delo na rotacijski tiskarski liniji Man Roland - Rotoman opravljal že več kot pol leta, zato je bil v času, ko je prišlo do poškodbe pri delu, že izkušen delavec in je bil z delovanjem stroja seznanjen. Poškodovani delavec je imel opravljeno teoretično in praktično izobraževanje iz varnosti pri delu. Seznanjen je bil tudi z Navodili za varno delo na rotacijski tiskarski liniji, iz katerih izhaja posebno opozorilo, da mora biti delavec pri napeljavi papirnih zvitkov do zgibalnih aparatov zelo previden in se ob tem zahteva njegova posebna pozornost. Pri pregledu stroja s strani podjetja B., d. o. o., dne 17. 10. 2017, je bilo ugotovljeno, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo. Delovni proces delavca na stroju je bil kritičnega dne običajen in v skladu z navodili, ki so bila izdelana s strani delodajalca. Do nezgode je prišlo, ker delavec v trenutku nesreče ni bil dovolj zbran. Delavec je naredil napako, do katere je prišlo hipno, zaradi česar nezgode ni bilo mogoče preprečiti. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da do škodnega dogodka ni prišlo zato, ker tožena stranka ne bi izvedla vseh ukrepov za varstvo pri delu oziroma ker bi izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem.

6.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je dne 25. 5. 2018 pri delu poškodoval delavec tožene stranke A. A., zavarovanec tožeče stranke. A. A. je bil z dnem 1. 12. 2017 razporejen na delovno mesto strežnik na rotaciji v organizacijski enoti Rotacijski tisk. Do nezgode je prišlo pri napeljavi papirja skozi valje stroja, to je pri rutinskem opravilu, ki ga je delavec opravljal večkrat dnevno in je sodilo v njegov delokrog. Nož je zgrabil in porezal kazalec desne roke poškodovanega delavca, zaradi česar se je ta zdravil in bil v bolniškem staležu od 25. 5. 2018 do 2. 12. 2018. V času nezgode je zaposleni delavec tožene stranke delo na rotacijski tiskarski liniji Man Roland - Rotoman opravljal že več kot pol leta, zato je bil v času, ko je prišlo do poškodbe pri delu, že izkušen delavec in je bil z delovanjem stroja seznanjen. Poškodovani delavec je imel opravljeno teoretično in praktično izobraževanje iz varnosti pri delu. Seznanjen je bil tudi z Navodili za varno delo na rotacijski tiskarski liniji, iz katerih izhaja posebno opozorilo, da mora biti delavec pri napeljavi papirnih zvitkov do zgibalnih aparatov zelo previden in se ob tem zahteva njegova posebna pozornost. Pri pregledu stroja s strani podjetja B., d. o. o., dne 17. 10. 2017, je bilo ugotovljeno, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo. Delovni proces delavca na stroju je bil kritičnega dne običajen in v skladu z navodili, ki so bila izdelana s strani delodajalca. Do nezgode je prišlo, ker delavec v trenutku nesreče ni bil dovolj zbran. Delavec je naredil napako, do katere je prišlo hipno, zaradi česar nezgode ni bilo mogoče preprečiti. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da do škodnega dogodka ni prišlo zato, ker tožena stranka ne bi izvedla vseh ukrepov za varstvo pri delu oziroma ker bi izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem.

6.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je dne 25. 5. 2018 pri delu poškodoval delavec tožene stranke A. A., zavarovanec tožeče stranke. A. A. je bil z dnem 1. 12. 2017 razporejen na delovno mesto strežnik na rotaciji v organizacijski enoti Rotacijski tisk. Do nezgode je prišlo pri napeljavi papirja skozi valje stroja, to je pri rutinskem opravilu, ki ga je delavec opravljal večkrat dnevno in je sodilo v njegov delokrog. Nož je zgrabil in porezal kazalec desne roke poškodovanega delavca, zaradi česar se je ta zdravil in bil v bolniškem staležu od 25. 5. 2018 do 2. 12. 2018. V času nezgode je zaposleni delavec tožene stranke delo na rotacijski tiskarski liniji Man Roland - Rotoman opravljal že več kot pol leta, zato je bil v času, ko je prišlo do poškodbe pri delu, že izkušen delavec in je bil z delovanjem stroja seznanjen. Poškodovani delavec je imel opravljeno teoretično in praktično izobraževanje iz varnosti pri delu. Seznanjen je bil tudi z Navodili za varno delo na rotacijski tiskarski liniji, iz katerih izhaja posebno opozorilo, da mora biti delavec pri napeljavi papirnih zvitkov do zgibalnih aparatov zelo previden in se ob tem zahteva njegova posebna pozornost. Pri pregledu stroja s strani podjetja B., d. o. o., dne 17. 10. 2017, je bilo ugotovljeno, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo. Delovni proces delavca na stroju je bil kritičnega dne običajen in v skladu z navodili, ki so bila izdelana s strani delodajalca. Do nezgode je prišlo, ker delavec v trenutku nesreče ni bil dovolj zbran. Delavec je naredil napako, do katere je prišlo hipno, zaradi česar nezgode ni bilo mogoče preprečiti. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da do škodnega dogodka ni prišlo zato, ker tožena stranka ne bi izvedla vseh ukrepov za varstvo pri delu oziroma ker bi izvajala pomanjkljiv nadzor nad delavcem.

7.Tožeča stranka s pritožbo napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni uspela zasejati. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da ni bilo dokazano, da bi bil delavec seznanjen s svojimi obveznostmi ter da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, tožeča stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo, kar izkazuje potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme z dne 17. 10. 2017 B., d. o. o., zato je pavšalno navržena tudi pritožbena navedba tožeče stranke, da gre zgolj za "formalno" listino ter da ni bilo dokazano, da je stroj brezhiben in da so delovali vsi zaščitni elementi. Na pavšali ravni ostane tudi pritožbeni očitek, da ni mogoče pričakovati, da bodo zaslišane priče bremenile svojega delodajalca. To velja še toliko bolj glede na to, da zaslišani priči C. C. in D. D. nista zaposlena pri toženi stranki. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdo je dejansko odgovoren za nezgodo, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odgovornost za nezgodo pripisalo premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala dokaza z izvedencem, prav tako tudi ne dokaza z ogledom spornega stroja, zato sta ta njena dokazna predloga, ki jih je podala šele v pritožbi, prepozna in posledično nedovoljena (prvi odstavek 337. člena ZPP). Predmetna zadeva se od zadeve II Cp 411/2021 glede na povzeto v bistvenem razlikuje že zato, ker v tej zadevi tožeča stranka dokazov, na katere se sklicuje v pritožbi, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala.

7.Tožeča stranka s pritožbo napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni uspela zasejati. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da ni bilo dokazano, da bi bil delavec seznanjen s svojimi obveznostmi ter da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, tožeča stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo, kar izkazuje potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme z dne 17. 10. 2017 B., d. o. o., zato je pavšalno navržena tudi pritožbena navedba tožeče stranke, da gre zgolj za "formalno" listino ter da ni bilo dokazano, da je stroj brezhiben in da so delovali vsi zaščitni elementi. Na pavšali ravni ostane tudi pritožbeni očitek, da ni mogoče pričakovati, da bodo zaslišane priče bremenile svojega delodajalca. To velja še toliko bolj glede na to, da zaslišani priči C. C. in D. D. nista zaposlena pri toženi stranki. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdo je dejansko odgovoren za nezgodo, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odgovornost za nezgodo pripisalo premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala dokaza z izvedencem, prav tako tudi ne dokaza z ogledom spornega stroja, zato sta ta njena dokazna predloga, ki jih je podala šele v pritožbi, prepozna in posledično nedovoljena (prvi odstavek 337. člena ZPP). Predmetna zadeva se od zadeve II Cp 411/2021 glede na povzeto v bistvenem razlikuje že zato, ker v tej zadevi tožeča stranka dokazov, na katere se sklicuje v pritožbi, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala.

7.Tožeča stranka s pritožbo napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni uspela zasejati. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da ni bilo dokazano, da bi bil delavec seznanjen s svojimi obveznostmi ter da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, tožeča stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo, kar izkazuje potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme z dne 17. 10. 2017 B., d. o. o., zato je pavšalno navržena tudi pritožbena navedba tožeče stranke, da gre zgolj za "formalno" listino ter da ni bilo dokazano, da je stroj brezhiben in da so delovali vsi zaščitni elementi. Na pavšali ravni ostane tudi pritožbeni očitek, da ni mogoče pričakovati, da bodo zaslišane priče bremenile svojega delodajalca. To velja še toliko bolj glede na to, da zaslišani priči C. C. in D. D. nista zaposlena pri toženi stranki. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdo je dejansko odgovoren za nezgodo, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odgovornost za nezgodo pripisalo premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala dokaza z izvedencem, prav tako tudi ne dokaza z ogledom spornega stroja, zato sta ta njena dokazna predloga, ki jih je podala šele v pritožbi, prepozna in posledično nedovoljena (prvi odstavek 337. člena ZPP). Predmetna zadeva se od zadeve II Cp 411/2021 glede na povzeto v bistvenem razlikuje že zato, ker v tej zadevi tožeča stranka dokazov, na katere se sklicuje v pritožbi, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala.

7.Tožeča stranka s pritožbo napada pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni uspela zasejati. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da ni bilo dokazano, da bi bil delavec seznanjen s svojimi obveznostmi ter da je do škodnega dogodka prišlo zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, tožeča stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stroj ustreza predpisom varnosti in zdravja pri delu ter delavcem omogoča varno delo, kar izkazuje potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme z dne 17. 10. 2017 B., d. o. o., zato je pavšalno navržena tudi pritožbena navedba tožeče stranke, da gre zgolj za "formalno" listino ter da ni bilo dokazano, da je stroj brezhiben in da so delovali vsi zaščitni elementi. Na pavšali ravni ostane tudi pritožbeni očitek, da ni mogoče pričakovati, da bodo zaslišane priče bremenile svojega delodajalca. To velja še toliko bolj glede na to, da zaslišani priči C. C. in D. D. nista zaposlena pri toženi stranki. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdo je dejansko odgovoren za nezgodo, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je odgovornost za nezgodo pripisalo premajhni pazljivosti delavca v trenutku nezgode. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala dokaza z izvedencem, prav tako tudi ne dokaza z ogledom spornega stroja, zato sta ta njena dokazna predloga, ki jih je podala šele v pritožbi, prepozna in posledično nedovoljena (prvi odstavek 337. člena ZPP). Predmetna zadeva se od zadeve II Cp 411/2021 glede na povzeto v bistvenem razlikuje že zato, ker v tej zadevi tožeča stranka dokazov, na katere se sklicuje v pritožbi, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala.

8.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene, očitek bistvenih kršitev določb postopka iz 339. člena ZPP pa ni obrazložen. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene, očitek bistvenih kršitev določb postopka iz 339. člena ZPP pa ni obrazložen. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene, očitek bistvenih kršitev določb postopka iz 339. člena ZPP pa ni obrazložen. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8.Pritožbene navedbe so po povedanem neutemeljene, očitek bistvenih kršitev določb postopka iz 339. člena ZPP pa ni obrazložen. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo. Toženi stranki je priznalo stroške za odgovor na pritožbo 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški tožene stranke znašajo 373,32 EUR, tožeča stranka pa ji jih je dolžna povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo. Toženi stranki je priznalo stroške za odgovor na pritožbo 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški tožene stranke znašajo 373,32 EUR, tožeča stranka pa ji jih je dolžna povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo. Toženi stranki je priznalo stroške za odgovor na pritožbo 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški tožene stranke znašajo 373,32 EUR, tožeča stranka pa ji jih je dolžna povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priloženega stroškovnika in v skladu z Odvetniško tarifo. Toženi stranki je priznalo stroške za odgovor na pritožbo 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Priznani stroški tožene stranke znašajo 373,32 EUR, tožeča stranka pa ji jih je dolžna povrniti v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87, 87/1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999) - ZVZD - člen 5, 5/5, 9, 9/1, 9/3

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87, 87/1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999) - ZVZD - člen 5, 5/5, 9, 9/1, 9/3

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87, 87/1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999) - ZVZD - člen 5, 5/5, 9, 9/1, 9/3

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87, 87/1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999) - ZVZD - člen 5, 5/5, 9, 9/1, 9/3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.