Jedro

V postopku za določitev pripadajočega zemljišča oprava naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka.

Sodišče je v skladu z določbami ZVEtL le upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa, pritožnik pa v predmetnem postopku ni trdil, da mu odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča niso bile vročene v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane, oziroma da v teh postopkih ni imel možnosti sodelovati.

Izrek

I. Pritožba četrtega nasprotnega udeleženca se zavrže. II. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - v 1. točki izreka ugotovilo, da sta parc. št. 1102/20 in 1102/21 (nastali iz parc. št. 1102/16, ki je bila ukinjena) obe k. o. X pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu P., ki stoji na parc. št. 1089/0 k. o. X (ID znak 000).

- v 2. točki izreka odločilo, da se parc. št. 1102/20 in 1102/21, obe k. o. X, v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča vpišeta v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe na naslovu P., ter sta v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe.

- v 3. točki izreka zavrnilo neutemeljen predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu P. in sicer po parc. št. 1102/10 k. o. X in - v 4. točki izreka odredilo izbris zaznambe predmetnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča pri parc. št. 1102/10. 2. Proti navedenemu sklepu sta se pritožila prvi in četrti udeleženec.

3. Prvi nasprotni udeleženec najprej našteva merila za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi kot so določena v 7. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) ter citira določbo prvega, četrtega odstavka in petega odstavka 30. člena ZVEtL. V nadaljevanju opisuje pojem funkcionalnega zemljišča in njegove stvarnopravne učinke. Opisuje tudi razvoj pojma funkcionalnega zemljišča od Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984 pa preko ZLNDL, do sedanjih določb v SZ-1 in ZGO-1. Glede konkretne odločitve pa navaja, da je sodišče z ugotovitvijo, da sta parc. št. 1102/20 in 1102/21 nastali iz parc. št. 1102/16, ki je bil ukinjen, napačna, ker je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, sodišče pa je tudi bistveno kršilo postopkovna pravila. Sodišču očita, da je svojo odločitev oprlo zgolj na odločbo Upravne enote Ljubljana – izpostava Bežigrad z dne 22.6.2001, le ta pa nasprotni udeleženki v prvostopnem postopku sploh ni bila vročena v izjavo, temveč ji je bila vročena hkrati z izpodbijanim sklepom. Od dne 29.10.2013, ko je nasprotna udeleženka vložila ugovor na predlog, vse do današnjega dne ni prejel nobene vloge ostalih udeležencev. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka in sicer načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno tudi zaradi neopravljenega naroka na kraju samem. Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu sploh ni ugotavljalo, ali je površina predmetnih nepremičnin, navedenih v upravni odločbi, na katero sodišče opira svojo odločitev, enaka površini nepremičnine parc. št. 1102/20 in 1102/21 na današnji dan. Nadalje pritožba izpostavlja, da iz pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 11.5.1999 izhaja, da določa funkcionalno zemljišče na parc. št. 1089, 1102/16, 1102/10 in 1102/11, vse k. o. X, kot funkcionalno zemljišče k večstanovanjskemu objektu P. in garažam, pa tudi stavba na naslovu C. in T. Predmetna odločba je pravnomočna, prvostopno sodišče pa je s tem, ko je svojo odločitev oprlo na odločbo upravne enote prekoračilo mejo svojega odločanja. Pritožba izpostavlja še, da se z izdajo upravne odločbe ne odloča o lastništvu. Upravna odločba tudi določa, da se odločba z dne 11.5.1999 opravi le v drugem odstavku, sicer pa je ostala nespremenjena. Iz listin v spisu ne izhaja, da sta parc. št. 1102/20 in 1102/21 sploh nastali iz parcele 1102/16. Odločitev prvostopnega sodišča predstavlja de facto razlastitev nasprotne udeleženke in ni v skladu s pravico do zasebne lastnine v smislu 33. člena Ustave.

4. Četrti udeleženec je v pritožbi navedel, da sklep izpodbija, ker ni bil opravljen narok niti ogled, ker so bili kršeni materialni predpisi zlasti iz področja urbanizma, gradbeništva in SPZ, kar prikazuje z vodilno mapo, ki je sestavni del njegove pritožbe. Šele z ogledom na kraju samem bi bilo ugotovljeno, da upravne odločbe, ki so bile izdane pred leti, ne morejo določiti pripadajočega zemljišča k stavbi na P., saj je tam določeno zemljišče le cca 1 meter oddaljen od objekta kar je premalo za redno rabo stanovanj.

5. Pritožba četrtega udeleženca je prepozna, pritožba prvega udeleženca pa ni utemeljena.

K pritožbi četrtega udeleženca

6. Rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep se je za četrtega nasprotnega udeleženca iztekel 30.9.2015, pritožbo pa je vložil 18.11.2015. Ker ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 33. člena ZNP, je višje sodišče njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno (prva točka 365. člena ZPP). Velja še dodati, da četrti udeleženec zmotno meni, da mu je sodišče podaljšalo rok za pritožbo, saj iz dopisa z dne 3.11.2014 (list. št. 53) izhaja, da mu je bil podaljšan rok za odgovor na pritožbo prvega udeleženca.

K pritožbi prvega udeleženca

7. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru odločilno, da gre za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003. Tak primer ureja določba 30. člen ZVEtL, ki v petem odstavku določa, da če je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k stavbi, se ne glede na druge določbe tega zakona, v postopku za določitev pripadajočega zemljišča po tem zakonu šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi tisto zemljišče, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela po pravnomočni odločbi o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k stavbi.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe o kršitvi pravil postopka oziroma načela kontradiktornosti. Ni res, da prvi udeleženec od vložitve predloga oziroma odgovora na predlog ni prejel nobene vloge. Odgovor na predlog je vložil 30.10.2013 (red. št. 37), pred tem pa je skupaj s predlogom prejel vse priloge (vročilnica pri list. št. 61). Kot izhaja iz podatkov v spisu, priloge predloga predstavljajo listine od A1 do A14, med njimi pa so tudi upravne odločbe, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijani sklep (A4, A6, A13). Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je prva nasprotna udeleženka upravne odločbe prejela šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Neutemeljeno je tudi pritožbeno grajanje ugotovitve sodišča, da sta sporni parceli nastali iz parc. št. 1102/16, saj le to izhaja iz odločbe na prilogi A4. 9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo na kraju samem ugotavljati, ali gre za enako površino. V postopku za določitev pripadajočega zemljišča oprava naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka. V skladu z 2. odst. 26. člena ZVEtL se v tem postopku uporabljajo pravila nepravdnega postopka. Po določbi 7. člena ZNP opravi sodišče narok, če je to izrecno določeno z zakonom, ali kadar oceni, da je to za postopek potrebno. Zakon za postopek, kakršen je obravnavani, obligatornosti naroka ne določa. 10. Nazadnje so neutemeljene tudi trditve, da gre dejansko za razlastitev in kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine. Sodišče prve stopnje ni ničesar določalo in zato tudi ni moglo razlastiti nasprotnega udeleženca, ampak je v skladu z določbami ZVEtL le upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa. Pritožnik pa v predmetnem postopku ni trdil, da mu odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča niso bile vročene v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane oziroma da v teh postopkih ni imel možnosti sodelovati.

11. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo prvega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).