10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 421/2002 z dne 4. 6. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ajdovščini št. P 4/99 z dne 8. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora pritožnik (v pravdi toženec) izprazniti stanovanje v Ž., in zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe za sklenitev prodajne pogodbe za to stanovanje. Sodišče druge stopnje je tako odločitev potrdilo.

2.V ustavni pritožbi, ki jo vlaga le zoper odločitev o izpraznitvi stanovanja, pritožnik izpodbija predvsem dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Meni namreč, da je sodišče odločitev oprlo na odločilna dejstva, ki jih v dokaznem postopku ni ugotovilo oziroma o katerih ni razpravljalo. Sodišču prve stopnje tudi očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb in predloženih dokazov oziroma da je svojo odločitev pomanjkljivo obrazložilo. Sodišče naj tako ne bi odgovorilo na njegov ugovor, da zakup ni bil odpovedan neposredno njemu, temveč kvečjemu podjetju C. Sodišče druge stopnje naj bi s potrditvijo take odločitve in povzemanjem razlogov brez lastne ocene pritožbenih navedb navedene nepravilnosti ponovilo. Prav tako pa naj tudi ne bi odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi z molče obnovljenim zakupom. Zatrjuje kršitev 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi sicer navaja, da so mu bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pravice iz 22., iz 23. in iz 25. člena Ustave, vendar iz vsebine njegovih navedb izhaja zgolj nasprotovanje dokazni oceni sodišč, ugotovljenemu dejanskemu stanju ter nestrinjanje z odločitvijo sodišč o prenehanju zakupnega (pravilno najemnega) razmerja. V zvezi z izvedbo dokazov pritožnik ne zatrjuje, da se sodišče ni opredelilo do katerega od njegovih dokaznih predlogov, ampak izraža zgolj nestrinjanje s tem, da sodišče ni izvedlo dokaza, ki bi ga po njegovem mnenju moralo izvesti (vpogled v poziv z dne 29. 5. 1991). To naj bi privedlo do napačno ugotovljenega dejanskega stanja.

4.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja Ustavno sodišče lahko preizkuša le posredno; namreč le z presojo, ali je v postopku ugotavljanja dejstev bilo prekršeno kakšno ustavno jamstvo procesne narave. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže.

5.Očitek, da sodišči v izpodbijanih sodbah nista navedli jasnih in utemeljenih razlogov za svoji odločitvi, bi sicer lahko bil relevanten z vidika pravice iz 22. člena Ustave, ki vsebuje tudi zahtevo po obrazložitvi sodnih odločb, vendar ta očitek ni utemeljen. Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da je bilo najemno razmerje odpovedano najpozneje z izpraznitveno tožbo. Zato očitek pritožnika, da ni dobil odgovora na ugovor, da zakup ni bil odpovedan neposredno njemu, na odločitev ni mogel vplivati. Sodišče druge stopnje je svoje stališče dovolj izčrpno in razumno obrazložilo. Očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je zato neutemeljen.

6.Z izpodbijano sodno odločbo pritožniku tudi ni bila kršena pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravica do pritožbe (25. člen Ustave). Iz 23. člena Ustave izhaja ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do takšne odločitve o zahtevku pa je v obravnavani zadevi prišlo. Odločitev sodišča prve stopnje je bila skladno z zahtevami 25. člena Ustave tudi podvržena preizkusu pritožbenega sodišča.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger