Jedro

Tožbeni ugovori glede nejasnosti izreka, lege zgradbe napram sosednjim objektom in osončenja so neutemeljeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tudi pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje, ki ga je Sekretariat za družbeni razvoj občine z dne 23.8.1991 izdal investitorici za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 799/1, ki predstavlja gradbeno parcelo v izmeri 385 m2. Ugotovila je, da je lokacija objekta v skladu z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP). Po 23. členu citiranega odloka je v ureditvenem območju dovoljena posamična gradnja v strnjenem zazidnem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt. Iz lokacijske dokumentacije in soglasij pristojnih organov in organizacij izhaja, da so odmiki od sosednjih objektov takšni, da so varovani požarnovarnostni normativi in ukrepi ter sanitarni pogoji.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da lokacijsko dovoljenje ne daje odgovora na njegovo pripombo glede osončenosti. Novo obrazloženo sanitarno soglasje ni bilo zahtevano. Sicer pa z novim sanitarnim in požarnim soglasjem ni bil seznanjen. V grafičnem delu lokacijske dokumentacije ni označen S kot orientacijski element. Obstoječa objekta torej nista locirana severno in južno od bodoče gradnje, temveč vzhodno in zahodno, kar je bistvenega pomena za vpliv nove gradnje na osončenost sosednjih zemljišč in objektov. Prva in druga točka lokacijskega dovoljenja sta si v nasprotju. V prvem primeru je določen gabarit P + M, v drugem pa K + P + M. Tožnik tudi nasprotuje, da bi bil električni priključek vezan na njegov objekt. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Odgovor na tožbo je podala prizadeta stranka - investitorica. V odgovoru navaja, da je bila lokacija iz sanitarnih vidikov (tudi osončenje) ocenjena kot nesporna že tudi v prejšnjem postopku in pogoji iz sanitarnega in požarnega soglasja so upoštevani in povzeti v izreku lokacijskega dovoljenja. Pomota, ki je povzročala neusklajenost tekstualnega in grafičnega dela je bila odpravljena z navedbo smeri slemena, ki odgovarja razmeram v naravi. Iz lokacijskega dovoljenja - iz prve in druge točke jasno izhaja, da ima zgradba tudi klet, ki mora biti klasično zidana. Električni priključek je možno izvesti tudi iz njene sedanje stanovanjske hiše, od koder ima priključek tudi tožnik. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik nima prav, ko meni, da sta si 1. in 2. točka izreka lokacijskega dovoljenja v nasprotju. Kletna etaža je izrecno citirana v obeh točkah, v prvi točki je le precizirano, kateri deli so lahko montažne in kateri klasične izvedbe. Kar zadeva ugovor osončenja se tožena stranka utemeljeno sklicuje na novo sanitarno soglasje (z dne 16.8.1991), ki ne določa nikakršnih pogojev sanitarnega inšpektorja. Lokacija nove zgradbe je v grafičnem delu lokacijske dokumentacije precizirana in iz nje jasno izhaja, v kakšnem položaju je ta zgradba do tožnikove hiše. Moteča označba smeri slemena "vzhod-zahod" je bila popravljena s sklepom z dne 16.6.1992 v "jugovzhod-severozahod".

Ni mogoče upoštevati tudi tožnikovega ugovora v zvezi z elektropriključkom, saj je to stvar tehnične dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja.

Ker so tožbeni ugovori neutemeljeni, sodišče pa je ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).