Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se nepremičnina parc. št. A/1 k.o. X, ki je v lasti predlagatelja do ½ in v lasti nasprotnih udeležencev vsakega do ¼ po elaboratu zemljiškoknjižne meritve E. d.o.o. z dne 14. 11. 2011 razdeli v parc. št. A/4, A/5, A/6, A/7, A/8 in A/9 vse k.o. X, (2) da predlagatelj postane do ½ lastnik parc. št. A/4, nasprotna udeleženca pa vsak do ¼, (3) da predlagatelj postane izključni lastnik parc. št. A/6 in A/9 ter parc. št. A/2 in A/3 vse k.o. X, (4) da nasprotna udeleženca postaneta vsak do ½ lastnika parc. št. A/5, A/7 in A/8 vse k.o. X, (5) da sta terenska skica izmere z dne 14. 11. 2011 in izračun površin parcel z dne 14. 11. 2011 sestavni del tega sklepa in (6) da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagatelju povrniti vsak 789,09 EUR skupnih stroškov postopka.
2.Nasprotna udeleženca v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdita, da izpodbijani sklep ne vsebuje vsega, kar bi moral. V njem niso navedeni dokazi in predpisi, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Prav tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti. Navedeno je posledica zmotne razlage 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). V izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o upravičenem interesu predlagatelja, da prejme v izključno last celotno parc. št. A/6, vključno s stavbo št. 304 na parc. št. A/6 in delno na parc. št. B/3 in celo del stavbe št. 302, ki stoji na parc. št. A/6. Če je sodišče sledilo predlagateljevemu predlogu za dodelitev celotne parc. št. A/6, pa ne bi smelo spregledati petega odstavka 70. člena SPZ, po katerem je solastnik, ki mu stvar pripade v celoti, dolžan izplačati druge solastnike. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, zakaj se ni ukvarjalo z izračunavanjem vrednosti solastnih stvari, ki so predmet delitve (pri tem pa je razpolagalo s cenitvijo izvedenca gradbene stroke), kaže na to, da sodišče delitve ni opravilo po merilih, ki jih določa zakon, pač pa je povsem arbitrarno sledilo predlagateljevim predlogom glede delitve. Interese in celo zemljiškoknjižno izkazane ter nesporne pravice nasprotnih udeležencev pa je preprosto nezakonito ignoriralo. Iz vseh navedb nasprotnih predlagateljev, ki jih pritožnika ne bosta ponavljala, ker so v spisu, je jasno razvidno, da sta nasprotovala delitvi solastnega premoženja, kot jo je predlagal predlagatelj in kot je izvedena v izpodbijanem sklepu, in da sta soglašala z etažno delitvijo solastnih stavb. Sodišče je to povsem prezrlo in je tudi delitev hiše opravilo tako pomanjkljivo, da izvedba delitve po pravilih etažne lastnine v zemljiški knjigi sploh ni mogoča in se zato postavlja vprašanje, ali je delitev hiše sploh opravljena v skladu z ustaljeno sodno prakso in določbami SPZ. Iz podatkov v spisu, zlasti pa iz navedb nasprotnih udeležencev v vlogi z dne 23. 9. 2011 jasno izhaja, zakaj sta nasprotovala delitve gradbene parcele v naravi, kot je izvedena z izpodbijanim sklepom. Izpodbijani sklep kljub temu, da sta nasprotna udeleženca jasno citirala predpise (45. člen Zakona o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov), o teh ugovorih ne zavzema stališča. Stališče, da poračun ni bil opravljen, ker nasprotna udeleženca tega nista predlagala, je nekorektno, ker bi moral to predlagati predlagatelj, sodišče pa je bilo to dolžno zahtevati v okviru procesnega vodstva. Dodatno sta kaznovana še s tem, da predlagatelju ni naložena povrnitev stroškov nasprotnih udeležencev za ureditev poti, brez katere nimata dostopa niti do nepremičnin, dodeljenih z izpodbijanim sklepom, niti do nepremičnin, ki so že ves čas v njuni lasti. Nasprotna udeleženca predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Očitki o pomanjkljivostih izpodbijanega sklepa, ker da v njem niso navedeni dokazi in predpisi, na katerih temelji odločitev, niti razlogi o odločilnih dejstvih, niso utemeljeni. V 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je navedeno, kateri dokazi so bili izvedeni, do njihove vsebine pa se je sodišče opredelilo v siceršnji obrazložitvi. Materialnopravna podlaga odločitve je navedena v 6. točki obrazložitve. Očitek o izostanku razlogov o odločilnih dejstvih, kar naj bi bilo posledica zmotne razlage materialnega prava, je neutemeljen. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti, izostanek razlogov, ki so posledica zmotne uporabe materialnega prava, pa v obravnavanem primeru ne more predstavljati zatrjevane bistvene kršitve določb postopka.
6.Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače. Ta postopek se je pričel pred uveljavitvijo SPZ, tj. pred 1. 1. 2003, SPZ pa za obravnavani primer ne določa izjeme. Ne glede na to napačna uporaba SPZ namesto ZNP ni vplivala na materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve.
7.V skladu s 122. členom ZNP si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari z morebitnim do-/izplačilom glede na manj- oziroma večvrednost prejetega dela oziroma z dodelitvijo stvari ob izplačilu ostalih solastnikov. Hkrati si mora prizadevati, da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča (sem sodi tudi zmanjšanje vrednosti stvari in znatna sprememba stvari), zakon predvideva delitev s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička (123. člen ZNP).
8.Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da so na nepremičnini parc. št. A k.o. X, ki je predmet delitve in obsega 1430 m2, zgrajeni stanovanjska hiša in dva pomožna objekta in da med udeleženci ni spora o tem, kateri del stanovanjske hiše uporablja kateri od njih na račun svojega polovičnega solastninskega deleža. Navedbe nasprotnih udeležencev, da morata biti tudi po delitvi možna redna raba in vzdrževanje stanovanjske hiše, so upoštevane v odločitvi, da se stavbišče z zemljiščem, potrebnim za navedeni namen, odmeri v velikosti 2 m širokega pasu okrog stanovanjske hiše. Pri delitvi ostalega dela nepremičnine izpodbijani sklep upošteva velikost solastninskih deležev, možnost dostopa do tistega dela stanovanjske hiše, ki ga sami uporabljajo, povezanost s sosednjimi nepremičninami, katerih lastnika sta nasprotna udeleženca in konfiguracijo terena. Pritožbeni očitki, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o upravičenem interesu predlagatelja za dodelitev novo nastale parc. št. A/6, po navedenem niso utemeljeni. Poleg tega pritožnika niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi nista ponudila morebitnega drugega predloga, ki bi ustrezno upošteval interese obeh strani. Pritožbeni očitek, da je podana situacija, ko bi moral solastnik, ki mu pripade stvar v celoti, izplačati druge solastnike, je glede na to, da po izpodbijanem sklepu del prvotne nepremičnine parc. št. A k.o. X pripade enemu, del pa drugemu solastniku, očitno neutemeljen. Na pravilnost odločitve ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe o nujnosti vzpostavitve etažne lastnine in temu ustrezni določitvi pripadajočega zemljišča. Vzpostavitev etažne lastnine v dvostanovanjski zgradbi je eden od možnih načinov delitve solastnine. Nasprotnima udeležencema je bila dana možnost, da založita stroške za izvedenca geodeta, potrebnega za odločitev o takem načinu delitve, pa tega nista storila. Neutemeljeni pa so tudi očitki, da sodišče ni izvedlo poračuna v okviru morebitne manj- oziroma večvrednosti dodeljenih novo nastalih nepremičnin. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 24. 1. 2012, sta podala izjavo, da za primer, če bo kateri od udeležencev prejel večjo površino zemljišča od njegovega solastninskega deleža, ne zahtevata poračuna. Razlogov za neupoštevanje te izjave volje pritožnika nista navedla in jih pritožbeno sodišče ne vidi. Očitno neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da izostanek izračuna vrednosti stvari, dodeljenih vsakemu od solastnikov, kaže na arbitrarnost izpodbijane odločitve. Kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu, tak izračun ni bil potreben, ker udeleženci niso zahtevali poračuna morebitne več- oziroma manjvrednosti dodeljenih nepremičnin.
9.Utemeljen pa je pritožbeni pomislek o pravilnosti odločitve v zvezi z ureditvijo dostopa nasprotnih udeležencev do hleva, ki stoji na njima dodeljeni parc. št. A/7 (in delno na parc. št. B/1, obe) k.o. X. V skladu s 125. členom ZNP sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
10.Nasprotna udeleženca (in prej njun pravni prednik) sta ves čas postopka na prvi stopnji vztrajala, da se uredi služnostna pot za dostop do hleva. V tej smeri sta obe strani podali nekaj predlogov. Opravljen je bil ogled nepremičnine. Med ogledom je predlagatelj predlagal, naj se pot določi po nepremičninah, dodeljenih nasprotnima udeležencema, sam pa bo plačal stroške ureditve take poti. Sodišče je postavilo izvedenca z nalogo, naj ugotovi možnost izgradnje poti po predlagani trasi in izdela obračun stroškov take izgradnje.
11.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, (1) da imata nasprotna udeleženca upravičen interes za dostop do hleva z zahodne strani, (2) da si bosta ta dostop lahko uredila z zgraditvijo te poti prek njunih nepremičnin parc. št.B/3 in B/4 obe k.o. X, (3) da je financiranje te poti obljubil predlagatelj in (4) da bi določitev služnosti prek predlagatelju dodeljene parc. št. A/6 k.o. X predstavljala preveliko obremenitev.
12.Navedena odločitev je ob pravilni uporabi 125. člena ZNP pomanjkljiva. Ob predpostavki, da obstaja upravičen interes nasprotnih udeležencev za dostop do hleva, pritožbeno sodišče ne nasprotuje pravilnosti stališča izpodbijanega sklepa, da je treba dostop zagotoviti ob upoštevanju najmanjšega možnega posega v lastninsko pravico drugega udeleženca. Vendar pa zgolj z omembo predlagateljeve obljube, da bo nosil stroške izgradnje poti, o vprašanju dostopa nasprotnih udeležencev do hleva, ki se je pokazalo kot pomembno za odločitev v zadevi, ni odločeno.
13.Ker bo odločitev o ureditvi dostopa do dodeljenih nepremičnin lahko vplivala na odločitev o razdelitvi solastnine, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V novem odločanju bo moralo sodišče ugotoviti obstoj predpostavk za ureditev dostopa do hleva in v primeru, da bodo z razrešitvijo tega vprašanja povezane obveznosti udeležencev v postopku, o njih tudi odločiti.
14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.