Jedro

Za priznanje povečanja nagrade zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja mora izvedenec pojasniti za katero znanje gre, to specialistično znanje pa mora tudi biti “nadstandardno” oziroma posebno glede na siceršnjo stroko izvedenca. Če bi sprejeli zgolj razlago izvedenca, kot jo je podal glede svojega posebnega specialističnega strokovnega znanja v stroškovniku, bi moralo sodišče cenilcem ekonomske stroke - ocenjevalcem vrednosti podjetij vedno priznavati dodatek za posebno specialistično strokovno znanje zgolj zato, ker so ocenjevalci vrednosti podjetij, to pa bi pomenilo neenako obravnavanje izvedencev oziroma cenilcev.

Izrek

Pritožba se delno zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka delno potrdi sklep sodišča prve stopnje, delno pa se pritožbi ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se nadomestita: znesek 986,70 EUR z zneskom 1.548,36 EUR in znesek 1.079,25 EUR z zneskom 1.693,60 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da se izvedencu ekonomske stroke M. P., univ. dipl. ekon., K. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 986,70 EUR ter da skupni znesek za plačilo (vključno z 8,85 % prispevkom pokojninskega in invalidskega zavarovanja - PIZ in 0,53 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje) znaša 1.079,25 EUR (I. točka izreka), da izvedenec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka), da se tožeči stranki nalaga, da v roku 15 dni doplača premalo plačani predujem v znesku 79,25 EUR za stroške in nagrado sodnega izvedenca na njegov transakcijski račun in mu v istem roku predloži dokazilo o plačilu (III. točka izreka), da bo znesek prisilno izterjalo, če tožeča stranka ne bo ravnala po njegovem nalogu (IV. točka izreka) in da plačilo celotnega zneska izvrši finančno računovodska služba iz sredstev predujma, ki ga je založila tožeča stranka, na osebni račun izvedenca, plačilo pa se izvede v 45 dneh od izdaje tega sklepa (V. točka izreka).

2. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje se pritožuje izvedenec (smiselno) zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. ter 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). V 1. točki (obrazložitve) pritožbe uvodoma polemizira z navedbami tožene stranke v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade in nadomestila za stroške I Pg 143/2013 z dne 23. 5. 2014 ter razlogi, ki jih je v zvezi z odločitvijo o tej pritožbi navedlo Višje sodišče v Celju v sklepu Cpg 303/2014 z dne 26. 11. 2014. V 2. točki (obrazložitve) pritožbe izrecno poudarja, da se ne strinja z izrekom pod I. točko ter 5. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje glede odmere nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je bilo okoli 400 strani in bi mu zato sodišče prve stopnje moralo priznati 230,00 EUR in ne le 46,00 EUR nagrade, ter s 7. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje glede povečanja nagrade le za 50 %. Vztraja namreč pri povečanju nagrade za 100 % zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja. Glede materialnih stroškov izrecno navaja, da soglaša, da se upošteva 10 % namesto 15 % od skupno odmerjene nagrade. V nadaljevanju (obrazložitve) pritožbe izpostavlja citate iz prispevka okrožnega sodnika Matjaša Voglarja na 2. strokovnem srečanju sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije, ki je potekalo na Brdu pri Kranju 16. maja 2013, in jim dodaja svoje mnenje oziroma pripombe, ki se nanašajo na okoliščine obravnavane zadeve. V zvezi s samo odmero nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja poudarja, da je kljub temu, da so razmeroma pogosto izjemno zahtevna obsežna mnenja s področja ekonomske stroke prav v zvezi s cenitvijo podjetij, vrednotenjem poslovnih tokov, ugotavljanjem sposobnosti poravnavanja obveznosti in podobno, priglasil v stroškovniku svoje delo le kot zelo zahtevno, ne pa kot izjemno zahtevno. Glede dodatka za uporabo posebnega specialističnega strokovnega znanja in tuje strokovne literature poudarja, da je enega od kriterijev za priznanje tega dodatka, to je uporabo večjega dela tuje literature in virov, izpolnil z navedbo strokovne literature v tujem jeziku. Posebno specialistično strokovno znanje pa je izkazal že v samem mnenju, izvidu in analizah, saj gre v okviru ekonomskih ved za specifično znanje in veščine, pridobljene z dolgoletnimi izkušnjami, še pred tem pa opravljenim strokovnim izpitom in nato s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem. V obravnavani zadevi je moral temeljito analizirati stanje v konkretni panogi v Sloveniji, v EU in v svetovnem merilu, pridobiti primerljive podatke za konkretna podjetja v dejavnosti in jih ustrezno prilagoditi. V tem je nadstandardnost, ki se zahteva po 47. členu Pravilnika. Opozarja, da je v konkretnem primeru šlo tako za uporabo tuje strokovne literature, kot tudi za posebno specialistično strokovno uporabljeno znanje, pa tudi za delo med prazniki in vikendi - torej po vseh treh kriterijih iz 47. člena Pravilnika. Ker pa pravilnik določa, da se lahko formalno upošteva le eden od kriterijev, je priglasil le tega, saj vsebinsko nedvomno gre za izdelek, ki se mora ovrednotiti s 100 % dodatkom. Ker so obsežna izvedenska mnenja v ekonomski oziroma finančni sferi do določene mere posebnost, je to posebnost zajel v stroškovniku in pri njej vztraja. Za cenitveno poročilo je bilo treba proučiti in upoštevati celo vrsto dokumentov, ki jih navaja v nadaljevanju, poleg že citirane literature in virov, ki jih je navedel v mnenju samem, v stroškovniku z dne 3. 5. 2014 in v dodatnih pojasnilih z dne 19. 5. 2014. V pritožbo je vključil tudi izpis računalniškega zaslona, ki prikazuje vsebino računalniške mape z dokumenti, ki jih je uporabil ali ustvaril v postopku izdelave izvedenskega mnenja. Iz te slike računalniškega zaslona je razvidno, da je pri izdelavi mnenja upošteval veliko več dokumentacije, kot jo je prikazal v samem mnenju oziroma stroškovniku, v katerih je navedel zgolj obsežnejše in pomembnejše dokumente, dejansko pa je pregledal in obravnaval vse mogoče, od pregledov veterinarske panoge v svetovnem merilu do pregleda posameznih veterinarskih postaj v Sloveniji ter obilo na internetu objavljenih člankov, analiz in poročil. Teh dodatnih podatkov je za dobrih 400 strani. Poleg tega je preučil in analiziral predhodni cenitvi N. Z. iz julija 2012 ter M. L. iz septembra 2011, ki skupno obsegata 110 strani. Ti je prav tako treba upoštevati v sklopu pregledane in uporabljene dokumentacije, kar pomeni, da je skupno pregledane in uporabljene dokumentacije več kot 500 strani. Pri priglasitvi stroškov je dejansko upošteval le četrto postavko iz 45. člena Pravilnika, in sicer v višini 15 %, kar je storil zgolj zato, ker se na ta način vsaj deloma pokrijejo ostale postavke materialnih stroškov, ki jih ni zaračunal. Poleg prevozov na pošto in do fotokopirnice, tiskanja ter vezanja treh elaboratov s štirikratno vezavo izpostavlja kot del materialnih stroškov tudi stroške za dostop do plačljivih baz IPIS, IBON in GVIN, ki so nujno potrebne za izdelavo izvedenskega mnenja, za katere letno plačuje skupno 951,60 EUR oziroma 125,20 EUR mesečno. V sklepu sodišča prve stopnje prikazan strošek 89,70 EUR oziroma 10 % je torej bistveno premajhen, vendar če je to kamen spotike, pristaja na ta znesek, nikakor pa ne pristaja na znižanje postavk pod zap. št. 5 in 7 v sklepu sodišča prve stopnje z dne 7. 1. 2015. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje izvedencu v skladu z 249. členom ZPP in določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik) priznalo: a) nagrado za študij spisa po 3. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika v priglašeni višini 138,00 EUR, b) nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 4. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika v višini 46,00 EUR, od sicer priglašenih 230,00 EUR, c) nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja po 3. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika v priglašeni višini 414,00 EUR, d) povečanje nagrade za 50 % po drugem odstavku 47. člena Pravilnika v višini 299,00 EUR, od sicer priglašenih 782,00 EUR.

K skupno odmerjeni nagradi v višini 897,00 EUR pa je prištelo še: e) 10 % za materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika v višini 89,70 EUR.

Skupno odmerjeno nagrado in stroške v višini 986,70 EUR je sodišče prve stopnje povečalo še za: f) 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - PIZ v znesku 87,32 EUR ter za g) 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje po 5. točki 17. člena ZZVZZ v višini 5,23 EUR.

Skupno odmerjeni nagrade, stroški in obvezna prispevka tako znašajo 1.079,25 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je glede nepriznanega dela nagrade za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije pojasnilo, da je iz izvedenskega mnenja sicer razvidno, da je izvedenec dodatno dokumentacijo pridobil, ker pa ni razviden njen dejanski obseg, mu je priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (le) v višini 46,00 EUR po 1. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika, saj v preostalem delu zahtevek izvedenca ni (bil) izkazan.

6. Glede nagrade za uporabo strokovne literature v tujem jeziku in za posebno specialistično strokovno znanje v priglašeni višini 782,00 EUR, kar predstavlja 100 % povečanje nagrade po drugem odstavku 47. člena Pravilnika, je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sklepa navedlo, da je izvedencu priznalo povišanje nagrade zaradi uporabe strokovne literature v tujem jeziku, ker je iz izvedenskega mnenja razvidno, da je izvedenec tujo strokovno literaturo uporabil. Ni mu pa priznalo povečanja nagrade tudi zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja, saj se za imenovanje za izvedenca za cenitev podjetij predpostavlja, da ima oseba specialistična znanja glede cenitve podjetij. Poleg tega je šlo za cenitev poslovnega deleža manjšega podjetja ter za odgovor na standardno vprašanje glede cenitve poslovnega deleža. Izvedencu je tako priznalo povišanje nagrade po drugem odstavku 47. člena Pravilnika za 50% in ne za 100 %, kar znaša 299,00 EUR.

7. Ker izvedenec v pritožbi izrecno navaja, da se ne strinja s I. točko izreka v zvezi s 5. in 7. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje z odmero nagrade za zbirnaje in proučevanje dodatne dokumentacije ter povečanja nagrade za 100 % zaradi uporabe tuje strokovne literature in posebnega specialističnega strokovnega znanja, glede materialnih stroškov pa se izrecno strinja, da se ti odmerijo v višini 10 % od višine skupno priznane nagrade, je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo le glede odmere nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ter glede dodatka za uporabo tuje strokovne literature in posebnega specialističnega strokovnega znanja.

8. V tej zadevi je sodišče druge stopnje v sklepu Cpg 303/2014 z dne 26. 11. 2014, s katerim je na pritožbo tožene stranke razveljavilo prvotni sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade in nadomestila za stroške izvedencu (z njim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado ter stroške v celotni priglašeni višini in je s povečanjem za prispevke znašala 1.967,31 EUR), zavzelo stališče, da razen pojasnila cenilca na listni št. 80 spisa da je postavka “zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - od 300 do 600 strani” obrazložena v samem cenitvenem poročilu in na straneh 71-73 (Viri in informacije) ter da je dejansko uporabljenih več kot 600 strani dodatnih gradiv, iz spisovnega gradiva ni razvidno oziroma ni jasno izkazano, koliko naj bi resnično bilo te dodatne dokumentacije oziroma koliko strani naj bi obsegala. Pri odmeri nagrade za uporabo tuje strokovne literature in posebnega specialističnega strokovnega znanja pa je treba opredeliti, ali se nagrada priznava za uporabo tuje strokovne literature ali posebnega specialističnega strokovnega znanja, in da mora biti izkazano, v čem naj bi bilo to posebno specialistično strokovno znanje glede na to, da se za imenovanje za izvedenca za cenitev podjetij predpostavlja, da ima oseba specialistična znanja glede cenitve podjetij in da je to znanje nujni pogoj, da sploh lahko opravlja to delo.

9. Po preučitvi pritožbe izvedenca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec šele s pritožbenimi navedbami, iz katerih je tudi razviden izpis računalniškega zaslona z vsebino mape z dokumentacijo, ki jo je v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja uporabil in analiziral, dovolj določno izkazal, kakšen je bil obseg dodatno pridobljene in proučene dokumentacije. Iz slike izpisa računalniškega zaslona je namreč mogoče razbrati vrsto in velikost datotek, ki jih je izvedenec uporabil za izdelavo izvedenskega mnenja. V seznamu je tako med drugim navedeno magistrsko delo R. B. “Dejavniki odločanja pri nakupu zdravil v veterinarski medicini” v pdf obliki, ki obsega 3054 KB, kar v fizični obliki pomeni 118 strani. Tako je iz podatkov o velikosti ostalih datotek mogoče utemeljeno sklepati, da je dodatna pridobljena dokumentacija obsegala več kot 300 strani. Ni pa mogoče med to dodatno dokumentacijo šteti dveh predhodnih cenitev, ki ju je moral izvedenec proučiti, in ki sta skupno obsegali 110 strani. Obseg te dokumentacije je bil upoštevan že pri nagradi za študij spisa, saj sta ti cenitvi del spisovnega gradiva in ju izvedenec ni posebej pridobival. Ker pa tudi brez teh dveh cenitev pridobljena dodatna dokumentacija obsega več kot 300 strani, je izvedenec upravičen do nagrade za zbiranje in proučevanje izjemno obsežne dodatne dokumentacije (od 300 do 600 strani), ki v skladu s 4. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika znaša 230,00 EUR. Pritožbeno sodišče je tako v tem delu izvedenčevi pritožbi ugodilo in mu priznalo nagrado v višini 230,00 EUR.

10. Tudi v zvezi s povečanjem nagrade za 100 % zaradi uporabe tuje strokovne literature ter posebnega specialističnega strokovnega znanja pritožbeno sodišče izpostavlja, da je izvedenec šele v pritožbi izkazal, v čem se kaže nadstandardnost izdelanega izvedenskega mnenja in uporaba posebnih specialističnih strokovnih znanj. Toda še vedno vztraja pri stališču, da je pri ocenjevanju upravičenosti do nagrade zaradi uporabe posebnih specialističnih strokovnih znanj treba upoštevati, da so ta znanja pri določenih cenilcih nujni pogoj za imenovanje za izvedenca ali cenilca določene stroke. Kot izpostavlja tudi sam izvedenec v pritožbi, ko citira prispevek okrožnega sodnika M. V., mora izvedenec pri specialističnem znanju pojasniti, za katero znanje gre, to specialistično znanje pa mora tudi biti “nadstandardno” oziroma posebno glede na siceršnjo stroko izvedenca. Če bi sprejeli zgolj razlago izvedenca, kot jo je podal glede svojega posebnega specialističnega strokovnega znanja v stroškovniku, bi moralo sodišče cenilcem ekonomske stroke - ocenjevalcem vrednosti podjetij vedno priznavati dodatek za posebno specialistično strokovno znanje zgolj zato, ker so ocenjevalci vrednosti podjetij, kar bi pomenilo neenako obravnavanje izvedencev oziroma cenilcev. Vendar pa je (šele) na podlagi pritožbenih navedb izvedenca, da je v primeru ocenjevanja deleža v obravnavani zadevi moral temeljito analizirati stanje v konkretni panogi v Sloveniji, v EU in v svetovnem merilu, pridobiti primerljive podatke za konkretno podjetje o dejavnosti in jih ustrezno prilagoditi, mogoče izvedencu priznati povečanje nagrade tudi zaradi uporabe posebnih specialističnih strokovnih znanj, saj je šele s temi navedbami dejansko izkazal, v čem se kaže nadstandardnost njegovega dela. Vsekakor pa je treba pri tem upoštevati, da je izvedenec poleg samostojne cenitve deleža v družbi V., prav tako moral analizirati in se opredeliti do predhodnih dveh cenitev, kar je nedvomno zahtevalo dodatno delo in posebno specialistično strokovno znanje. Ker je izvedenec tako vendarle izkazal upravičenost do dodatka oz. povečanja nagrade zaradi posebnih specialističnih strokovnih znanj, je pritožbeno sodišče pritožbi izvedenca v tem delu delno ugodilo in sklenilo, da izvedencu za uporabo tuje strokovne literature (ki je glede na seznam virov v izvedenskem mnenju dejansko prevladovala po količini nad literaturo v slovenskem jeziku) in posebnih specialističnih strokovnih znanj pripada dodatek v višini 80 % od skupno odmerjene nagrade, glede preostalih 20 % pa ocenilo, da povečanje nagrade ne bi bilo utemeljeno. V zvezi s primerjavo s šoferjem avtobusa, ki po mnenju izvedenca ob upoštevanju stališča pritožbenega sodišča iz sklepa Cpg 303/2014 z dne 26. 11. 2014 ne bi bil upravičen do plačila za svoje delo, ker je vozniško dovoljenje ustrezne kategorije nujni pogoj za opravljanje njegovega dela, pritožbeno sodišče poudarja, da je takšna primerjava zgrešena, saj je šofer avtobusa nedvomno upravičen do plačila za svoje delo, ki ga opravi, nikakor pa ne dobi za opravljeno delo dodatka zgolj zato, ker ima vozniški izpit ustrezne kategorije. Pritožbeno sodišče še pripominja, da zvišanja nagrade do 100 % zaradi dela med prazniki in vikendi, ki ga navaja izvedenec sam v pritožbi, ni mogoče priznati, saj se dodatek za delo med prazniki in vikendi ter dodatek za uporabo tuje strokovne literature in virov ter posebnega specialističnega strokovnega znanja medsebojno izključujeta, kot navaja izvedenec sam v pritožbi. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe izvedenca, da gre vsebinsko nedvomno za izdelek, ki se mora ovrednotiti s 100 % dodatkom, saj Pravilnik določa dodatek do 100 % in ne fiksnega 100 %.

11. Pritožbeno sodišče se ni spuščalo v presojo pritožbenih navedb, v katerih izvedenec pojasnjuje, da so njegovi dejanski materialni stroški ob upoštevanju plačila za uporabo treh različnih plačljivih baz podatkov o bonitetah dejansko precej višji, kot pa mu jih je priznalo sodišče prve stopnje. Izvedenec je predhodno izrecno navedel, da pristane na odmero stroškov v višini 10 % od skupno priznane nagrade, razen tega pa je zaradi povečanja nagrade za pridobitev in proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je pritožbeno sodišče zvišalo s 46,00 na 230,00 EUR, ter zvišanja dodatka za uporabo tuje strokovne literature in posebnega specialističnega strokovnega znanja, temu ustrezno povečano tudi nadomestilo za materialne stroške.

12. Pritožbeno sodišče se tudi ni ukvarjalo s presojo pritožbenih navedb izvedenca, s katerim polemizira z razlogi pritožbenega sodišča v sklepu Cpg 303/2014 z dne 26. 11. 2014 in z navedbami tožene stranke v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 5. 2014, ker se te navedbe ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za presojo zakonitosti in pravilnosti pritožbeno izpodbijane odmere nagrad. Za odločitev o pritožbi pa so prav tako nerelevantne pritožbene navedbe izvedenca, da mora kljub neprimernemu odnosu strank ohranjati distanco in neprizadetost ter ostati objektiven in da mora biti izvedensko mnenje napisano preprosto, prepričljivo ter razumljivo povprečno razgledanemu človeku, kot tudi ne navedbe glede vrednotenja zahtevnosti izvedenskega mnenja, saj je sodišče prve stopnje izvedencu odmerilo nagrado za zahtevno oziroma zelo zahtevno izvedensko mnenje, kot jo je pač priglasil. 13. Ob delni ugoditvi pritožbi pripada izvedencu nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 4. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika namesto 46,00 EUR 230,00 EUR ter povečanje nagrade po drugem odstavku 47. člena Pravilnika v višini 80 %. Ob upoštevanju povečane nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije znaša dodatek za uporabo tuje strokovne literature in posebnega specialističnega strokovnega znanja 625,60 EUR namesto 299,00 EUR, kot je priznalo sodišče prve stopnje, materialni stroški v višini 10% od skupno odmerjene nagrade 140,76 EUR (namesto 89,70 EUR), 8.85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - PIZ namesto prvotno odmerjenih 87,32 EUR 137,03 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje namesto prvotno odmerjenih 5,23 EUR 8,21 EUR. Skupno odmerjeni nagrade, stroški ter prispevki tako znašajo 1.693,60 EUR namesto 1.079,25 EUR.

14. Glede na tako stanje stvari je bilo treba pritožbo delno zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijani I. točki izreka delno potrditi sklep sodišča prve stopnje, delno pa pritožbi ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeniti tako, da se nadomestita: znesek 986,70 EUR z zneskom 1.548,36 EUR in znesek 1.079,25 EUR z zneskom 1.693,60 EUR (2. in 3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in prvo alinejo 358. člena ZPP).