Jedro

V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D. nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se imenovane pravne prednice tožnice, hči A.A. in B.B., rojene C., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 do smrti dne 29. 6. 1948, ni štela za državljanko takratne socialistične Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Ugotavlja, da je dne ... 11. 1919 v Šmartnem pri Litiji sklenila zakonsko zvezo z D.D., rojenim ... 8. 1884 v Tacnu in prevzela možev priimek D. Umrla je dne ... 6. 1968 v Beljaku. Zglaševalna pola št. 27 nekdanje mestne občine Ljubljana izkazuje, da je bila E.D. rojena F. na dan 6. 4. 1941 kot državljanka Kraljevine Jugoslavije domovinsko pristojna v Ljubljani in je živela v Ljubljani. Zgodovinski arhiv Ljubljana je posredoval družinski list oziroma popisnico družine D. iz popisa prebivalstva dne 31. 3. 1931, ki jo je skladno z navodili za izpolnjevanje popisnice moral izpolniti poglavar družine ali njegov namestnik sam zase in za vsakega družinskega člana. Na družinskem listu je kot poglavar družine vpisan D.D., rojen ... 8. 1984, nemške narodnosti, nemški materin jezik, žena E.D., rojena ... 4. 1885, nemške narodnosti, slovenski materni jezik, hčeri G.D. in H.D., nemške narodnosti, njun jezik nemški materni jezik. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti kakšne narodnosti je in kakšen je njen materin jezik. Iz posredovanja sekundarnega arhivskega gradiva Arhiva Slovenije z dne 5. 1. 2009 pa je razvidno, da je v fondu AS 1827 KUZOP v izpisu Nemcev iz ljudskega popisa od 31. 7. 1941 pod črko M št. 42 imenovana vpisana s podatki E.D., pok. A.A., B.B., rojena ... 4. 1895, Trbovlje, domovinska občina Ljubljana, občina rednega bivališča Ljubljana, gospodinja, narodnost: nemška, državljanstvo: jugoslovansko. Arhiv Republike Slovenije pa je z dopisom z dne 4. 3. 2008 posredoval preslikavo pri njih ohranjenega gradiva iz fonda AS 1931 Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS o Volksdeutscherjih in sporočil, da je na seznamu izseljenih Volksdeutscherjev na strani 116 pod zaporedno št. 2817 navedena E.D., rojena ... 4. 1895, Trifail, izseljena dne 19. 12. 1945 preko Podrošce v Avstrijo. Z odločbo Mestne zaplembene komisije v Ljubljani št. ZPL.810/45 z dne 11. 9. 1945 je bilo na osnovi Odloka AVNOJ-a z dne 12. 11. 1944 o prehodu sovražnega imetja v državno last odločeno, da preide vse premoženje E.D., rojene ... 4. 1895 v Trbovljah, iz Ljubljane, v državno last. Imetje je bilo nacionalizirano z utemeljitvijo, da je na podlagi uradno zbranih podatkov (potrdila MOOF z dne 5. 9. 1945) ugotovljeno, da je imenovana nemške narodnosti. Tedaj je zoper navedeno odločbo E.D. vložila pritožbo, ki jo je utemeljila s tem, da ni bila nemške narodnosti niti po vzgoji niti po življenju niti po vzgoji otrok. Pritožbi so bile priložene tudi izjave prič, ki se nanašajo na njeno lojalnost. Tožnica kot pravna naslednica E.D. je za E.D. predložila potrdilo krajevnega NOO odbora ZG Jablenica z dne 29. 8. 1945 iz katerega izhaja, da je bila E.D. (poročena D.) Slovenka iz zavedne slovenske družine in kopijo vpisa v rojstno in krstno knjigo Trbovlje 1891 do 1898, ki se hrani pri Nadškofijskem arhivu Nadškofije v Mariboru. Po njenih navedbah vsa navedena dokazila kažejo, da je bila E.D. slovenske narodnosti, za katero je v družinskem listu navedeno, da je njen materni jezik slovenski. Na podlagi navedenih dokazil o narodnosti upravni organ sklepa, da E.D. izhaja iz slovenske družine, vendar se je tako v popisu prebivalstva iz leta 1931 kot v popisu prebivalstva iz leta 1941 opredelila za osebo nemške narodnosti. To dejstvo potrjujejo tudi uradno zbrani podatki potrdila MOOF z dne 5. 9. 1945. S tem je izpolnjen pogoj drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ. V zadevi je bilo tudi ugotovljeno, da je tožnica na dan 4. 12. 1948 živela v tujini. Glede izpodbijanja domneve nelojalnosti se je tožnica sklicevala na izjave prič, priložene k pritožbi z dne 9. 10. 1945 zoper izdano zaplembeno odločbo. Upravni organ je na podlagi izpovedi prič ocenil, da izhajajo pozitivna dejanja E.D. v korist narodno osvobodilne borbe v kraju Cerovica pri Litiji in to v letu 1944. Izjave prič podane leta 1945 imajo zaradi takratnih družbenih razmer še posebno težo, kljub temu pa ne dokazujejo kontinuiranega lojalnega ravnanja imenovane pred in med vojno, saj je takrat živela v Ljubljani, kjer se je, kot kaže arhivsko gradivo, deklarirala kot oseba nemške narodnosti. Po preučitvi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj je upravni organ ocenil, da pravna naslednica tožnice s svojimi navedbami in ostalimi predlaganimi listinami ni prepričljivo dokazala niti slovenske narodnosti E.D. niti obstoja okoliščin, ki bi izpodbijale zakonsko domnevo o nelojalnosti, saj ni predložila dovolj prepričljivih dokazov, da je imenovana kontinuirano delovala v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ. Zato je upravni organ na podlagi predloženih dokazov ostal v dvomu glede njene lojalnosti in je za podlago vzel domnevo nelojalnosti.

Drugostopni upravni organ je pritožbo tožnice zavrnil in pritrdil odločitvi in razlogom prvostopnega upravnega organa.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Prvostopni organ ni upošteval, da je popisne liste v zvezi s popisom prebivalstva moral izpolniti glavar družine sam zase in za vsakega družinskega člana in da je po takratnih veljavnih predpisih veljalo pravilo, da žena sprejme državljanstvo svojega moža očeta in narodnost, da je družina imela isti status. Zato je v popisnih listih v zvezi s popisom prebivalstva, ki jih je izpolnil D.D., napisano, da je E.D. nemške narodnosti, čeprav dejansko ni bila, saj drugače ne bi bilo v popisnem listu navedeno, da je njen materini jezik slovenski. E.D. je tudi v pritožbi zoper Mestno zaplembeno komisijo navajala, da je slovenske narodnosti, da ni bila nemške narodnosti niti po vzgoji niti po življenju, da izhaja iz zavedne slovenske družine, predložila je tudi izjave prič. Prvostopni organ pri svoji odločbi ni upošteval, da so bili njeni starši slovenske narodnosti, čeprav bi narodnost staršev morala biti bistvena, saj je razumljivo, da bi se nekdo, katerega starša sta oba iste narodnosti, opredelil za neko drugo narodnost, pri tem pa obdržal materni jezik, ki je vezan na narodnost staršev. Prvostopni organ tudi ni dajal nobene teže dejstvu, da E.D. ni bila vpisana na seznam članov Kulturbunda, kar bi bila, če bi bila res nemške narodnosti. Vse navedbe in ugotovitve je ocenjeval v njeno škodo. V njeno škodo je ocenjeval tudi njeno lojalnost slovenskega naroda. Sam je sicer ugotovil, da na podlagi izjav prič izhajajo pozitivna dejanja E.D. v korist narodno osvobodilne borbe v kraju Cerovica pri Litiji, ter da imajo izjave podane v letu 1945 zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer še posebno težo, vendar to v dokaz lojalnosti prvostopnemu organu ni zadoščalo. Zato meni, da bi prvostopni organ moral glede narodnosti E.D. ugotoviti, da je bila slovenske narodnosti in da zato zanjo 35. člen Zakona o državljanstvu FLRJ ne pride v poštev in zato tudi ni potrebno dokazovanje lojalnosti. Predlaga, naj sodišče odločbo prvostopnega organa spremeni tako, da se E.D., rojena F., rojena ... 4. 1895 v kraju Retje, sedaj Trbovlje, hči A.A. in B.B., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 do smrti dne 29. 6. 1948, šteje za državljanko takratne Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in predlagala, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Državljanstvo v smislu tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) se ugotavlja po določbah Zakona o državljanstvu FLRJ, ki jih je tožena stranka pravilno uporabila. Na podlagi 39. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije velja za državljana Republike Slovenije po citiranem zakonu, kdor je po sedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in državljanstvo SFRJ. S tem je zagotovljena kontinuiteta s prejšnjimi pravnimi redi. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za konkretno osebo upoštevati tiste predpise o državljanstvu, ki so veljali v času njenega rojstva pa do smrti oziroma do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Veljavni predpis v smislu 39. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije je Zakon o državljanstvu DFJ, ki je začel veljati 28. 8. 1945. Ta zakon je v prvem odstavku 35. člena določal, da za državljane FLRJ veljajo vse osebe, ki so bile na dan 28. 8. 1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu FLRJ je v drugem odstavku 35. člena določil, da se za državljane FLRJ iz prejšnjega odstavka ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Ta določba se je v času njene uveljavitve uporabljala retroaktivno, vendar je bila njena uporaba glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji v skladu s splošnimi načeli, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi. Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je presojalo ustavno dopustnost uporabe te določbe še iz časa FLRJ v zdaj veljavnem pravnem redu Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-23/93 z dne 23. 3. 1997 ugotovilo, da uporaba določila drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v postopkih ugotavljanja državljanstva ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Ustavno sodišče Republike Slovenije v citirani odločbi v točki 45 navaja, da kljub uveljavitvi dejanske retroaktivnosti zakonodajalcu ni mogoče očitati, da je ravnal nedopustno glede na tedanje povojne razmere ter izid vojne. Iz obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča RS v točki 46 odločbe tudi izhaja, da se okoliščini, ali je oseba nemške narodnosti ter ali je v času uveljavitve drugega odstavka 35. člena tedanjega Zakona o državljanstvu FLRJ živela v tujini dokazujeta po splošnih pravilih, medtem ko je nelojalnost kot tretja okoliščina pravna domneva, ki izhaja iz prej omenjenih okoliščin.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je E.D. na dan 4. 12. 1948 živela v tujini. Za tožnico pa je sporna narodnost in lojalnost omenjene pravne prednice.

Po ugotovitvah sodišča je bil v upravnem postopku pravilno ugotovljen obstoj vseh treh okoliščin iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije zaradi katerih E.D., rojena F., rojena ... 4. 1895, ne more šteti za jugoslovansko in slovensko državljanko. Dejansko stanje je bilo tudi glede njene narodnosti in lojalnosti po presoji sodišča pravilno in popolno ugotovljeno. Po mnenju sodišča ni mogoče slediti navedbam tožnice, da je bila imenovana prednica slovenske narodnosti. V upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje popisnice. V njem je navedeno, da je E.D., rojena ... 4. 1895 nemške narodnosti, njen materni jezik pa je slovenski. Enako je navedeno tudi za njenega moža ter njeni hčeri. V navodilih za izpolnjevanje popisnice je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organ v tem pogledu ne sme vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila E.D. nemške narodnosti, saj ni bilo izkazanega razloga, da bi njen mož kot poglavar družine, ki je popisnico izpolnil, zapisal tako, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti. Res je sicer v pritožbi zoper odločbo Mestne zaplembene komisije leta 1945 navedla, da je slovenske narodnosti, vendar je v družinskem listu glede narodnosti navedeno, da je nemške narodnosti. Glede na navodila pa bi se E.D. lahko svobodno odločila, za kakšno narodnost se bo opredelila. Poleg tega pa je E.D. kot oseba nemške narodnosti pod črko M št. 42 navedena kot oseba nemške narodnosti tudi v rekonstrukciji popisa prebivalstva nemške narodnosti iz leta 1941. Zato so navedbe tožnice, da je bila E.D. pripadnica slovenskega naroda, v nasprotju z listinami v spisu, zato ta tožbeni ugovor ni utemeljen. Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori, da so bili tožničini predniki mati in oče slovenske narodnosti, ter da je bila vzgojena v slovenskem duhu, ker to na odločitev ne more vplivati. Kot povedano je bistveno, da bi se E.D. lahko svobodno odločila, ne glede na izpolnjeno popisnico, kakšne narodnosti je.

Po presoji sodišča tožnica s svojimi navedbami in predloženimi dokazi ni dokazala obstoja okoliščin, ki bi izpodbile zakonsko domnevo nelojalnosti E.D. Tožnica je predložila izjave prič, predložene v pritožbi zoper izdano zaplembeno odločbo (I.I., J.J., K.K. in izjave politkomisarja), iz katerih sicer izhajajo, kakor je ugotovil že prvostopni upravni organ, nekatera pozitivna dejanja E.D. v korist narodno osvobodilne borbe, vendar po presoji sodišča s tem lojalnosti E.D. ni izkazala. Domnevo nelojalnosti E.D. bi lahko tožnica uspešno izpodbijala, če bi npr. dokazala, da je bila imenovana zaradi verskih ali drugih razlogov internirana ali se borila na strani protifašistične koalicije. Iz predloženih dokazov pa ne izhaja, da je E.D. kontinuirano delovala v interesu z narodnimi in državnimi koristmi narodov FLRJ oziroma da je bila aktivna v boju na strani protifašistične koalicije, kar bi lahko bil razlog za uspešno izpodbijanje domneve nelojalnosti.

Sodišče glede na navedeno ocenjuje, da so bile vse tri okoliščine iz drugega ostavka 35. člena tedanjega Zakona o državljanstvu FLRJ v upravnem postopku ugotovljene z dovolj trdnimi dokazi. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.