Jedro

Zakonska zveza se razveže, če je nevzdržna za enega zakonca in ni pomembno kdo je kriv za razvezo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 20.8.1994 pred matičnim uradom v Trbovljah sklenila tožnik F.S. in toženka K.L. Zoper to sodbo se iz pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje tožena stranka. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita, da je izdalo sodbo na podlagi zaslišanja obeh strank, ni pa izvedlo dokazov z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala toženka. Toženka namreč zatrjuje, da bi iz izpovedi dveh prič, ki jih je predlagala, sodišče lahko ugotovilo, da je za razvezo kriv izključno tožnik. Čeprav je ugotavljanje krivde za razvezo v predmetnem sporu nepotrebno, pa tožena stranka meni, da ugotovitev krivde za razvezo zakonske zveze vpliva na premoženjsko razmerje razvezanih zakoncev, predvsem pa na duševnost in tudi družbeni status tistega, ki za razvezo ni kriv.

Pritožba ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje zagrešilo kako bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ker tudi ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).

Glede na pritožbena izvajanja pa je treba dodati, da za razvezo zakonske zaveze ni treba ugotavljati krivde enega ali drugega zakonca, ampak zadošča, tako kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da je zakonska zveza vsaj za enega od zakoncev nevzdržna. V konkretnem primeru ni prav nič pomembno, če je za razvezo kriv izključno tožnik in zato zaslišanje predlaganih prič ne bi moglo doprinesti prav ničesar k pravilni odločitvi, saj bi obe predlagani priči M.S. in E. S. izpovedovali, kot pravi toženka v pritožbi le o okoliščinah, kdo je kriv za razvezo. Ker ugotavljanje krivde ni potrebno, seveda tudi ni potrebno zaslišanje prič v tej smeri. Ugotavljanje krivde pa tudi nima vpliva na premoženjska razmerja razvezanih zakoncev.

Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP, Ur. l. RS, št 26/99 so bile v tej sodbi uporabljene določbe ZPP Ur. l. SFRJ, št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92.