Jedro

Toženec se ne more uspešno sklicevati ne nepoznavanje določbe o zakoniti predkupni pravici iz 66. člena SPZ. Izničenje fikcije, na kateri temeljijo pravni sistemi, da vsak pozna zakon, bi onemogočilo vsako delovanje pravnega sistema.

Izrek

Revizija se zavrne.

Druga tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.359,16 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po iztek roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavi prodajna pogodba z dne 27. 12. 2004, ki sta jo sklenila prva toženka in drugi toženec, glede prodaje ½ nepremičnin parc. št. 25 in parc. št. 24 k.o. ... Prvi toženki je naložilo, da mora v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe skleniti prodajno pogodbo in sporno nepremičnino prodati tožnici za kupnino 34.910,37 EUR in ji izročiti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje pri svoji ½ nepremičnine parc. št. 24 in parc. št. 25 k.o. ... vknjižbo solastninske pravice v korist tožnice, in sicer pri parc. št. 25 k.o. ... do ½ in pri parc. št. 24 k.o. ... do 1166/1491, sicer bo tako listino nadomestila sodba, z obveznostjo tožnice, da prvi toženki plača 34.910,37 EUR. Ugotovilo je, da je vknjižba lastninske pravice na ime drugega toženca pri sporni nepremičnini na podlagi prodajne pogodbe z dne 27. 12. 2004 neveljavna, zato je odredilo izbris lastninske pravice, vpisane na njegovo ime in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Odločilo je še o pravdnih stroških. Tožbenemu zahtevku je ugodilo z utemeljitvijo, da je prva toženka kršila zakonito predkupno pravico tožnice iz 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ker je prva toženka tožbeni zahtevek iz 2. točke izreka sodbe (na sklenitev pogodbe s tožnico) pripoznala, je sodišče v tem delu izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo drugega toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je drugi toženec vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi ter sodbi sodišča prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po njegovem mnenju je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Iz izreka namreč ni razvidno, kateri njegov del je sodba na podlagi pripoznave. To je pojasnjeno le v razlogih sodbe, kar pa ne more zadostovati. Prvi toženki je bila s sklepom v nepravdnem postopku delno odvzeta poslovna sposobnost. Tožbeni zahtevek je zato pripoznala njena skrbnica, odvetnica A. A. Sodišče ni obrazložilo, zakaj prva toženka v tej pravdi ni imela procesne sposobnosti. Drugi toženec se je med postopkom skliceval na to, da je določba o zakoniti predkupni pravici v SPZ nova, zato ni mogoče uporabiti načela ignoratia juris nocet. Ob splošno znanih podatkih o padanju kupne moči denarja ni mogoče doseči enakosti pogojev z nominalno istim zneskom, ki naj bi v plačilo zapadel nekaj let kasneje.

4. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške. Meni, da je izrek izpodbijane sodbe v skladu z njeno obrazložitvijo. Tudi očitek glede zastopanja v zvezi z delnim odvzemom opravilne sposobnosti je neutemeljen. Drugi toženec se ne more sklicevati, da kot pravni laik ni vedel za zakonito predkupno pravico, ki jo predpisuje SPZ. Revident neenakost podanih pogojev prvič uveljavlja šele v reviziji.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Očitana napaka v sestavi sodbe (nasprotje med izrekom in obrazložitvijo) ima izrazito funkcionalen značaj in je podana v tistih primerih, ko sodbe zaradi protislovnosti sploh ni mogoče preizkusiti. Take pomanjkljivosti izpodbijana sodba niti sodba sodišča prve stopnje nimata. Sodišče je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, v obrazložitvi pa je pojasnilo, da je bila podlaga za to, da je ugodilo zahtevku na sklenitev prodajne pogodbe med tožnico in prvo toženko, pripoznava zahtevka s strani prve toženke. Med obema deloma ni nobenega nasprotja. Če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (316. člen ZPP) – in prav to je storilo glede zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe s tožnico sodišče prve stopnje.

8. Prvo toženko je v postopku pravilno zastopala njena zakonita zastopnica, skrbnica A. A. Iz odločbe Centra za socialno delo ... z dne 8. 3. 2007, s katero je bila postavljena za skrbnico, jasno izhaja, da je dolžna vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi prve toženke, upravljati njeno premoženje, urejati njene finančne zadeve in jo zastopati.

9. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da se prvi toženec ne more uspešno sklicevati ne nepoznavanje določbe o zakoniti predkupni pravici iz 66. člena SPZ. Izničenje fikcije, na kateri temeljijo pravni sistemi, da vsak pozna zakon, bi onemogočilo vsako delovanje pravnega sistema.

10. Ugovor o neenakosti prodajnih pogojev je drugi toženec postavil šele v reviziji, zato ga že iz tega razloga ni mogoče upoštevati oziroma vsebinsko obravnavati (372. člen ZPP). Tudi pravočasne trditve v tej smeri pa bi bile neutemeljene. Sodna praksa(1) zavrača zožen, na prodajalčev ekonomski vidik prodaje omejen pogled na problem kupnine. Določena odstopanja so dopustna le v okoliščinah, ki bi bila izrazito v nasprotju z načelom enake vrednosti dajatev (8. člen Obligacijskega zakonika), ki jih drugi toženec ne zatrjuje.

11. Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Stroškovni izrek temelji na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker je prvi toženec z revizijo propadel, mora tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 1.359,16 EUR, ki so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003), in obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo in sodno takso za to procesno dejanje.

Op. št. (1): Sodba II Ips 421/92 z dne 9. 12. 1992.