Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih glede razporeditev okrajnih sodnikov na sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS? In če, ali brez predhodno izvedenega postopka presoje letnega razporeda dela in ali je za veljavnost take razporeditve potreben še akt predsednika sodišča ter ali lahko skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS brez izjeme traja skupno največ tri leta?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih glede razporeditev okrajnih sodnikov na sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS? In če, ali brez predhodno izvedenega postopka presoje letnega razporeda dela in ali je za veljavnost take razporeditve potreben še akt predsednika sodišča ter ali lahko skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS brez izjeme traja skupno največ tri leta?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke, št. 69762/2 z dne 7. 2. 2019, za katero je ugotovilo, da je nezakonita. Z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 61. in 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in Letnega razporeda dela sodnikov tega sodišča (LRD) je bilo ugotovljeno, da je bila okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Celju (tožnica) z dnem 11. 2. 2016, skladno s spremembo LRD z dne 5. 2. 2016, zaradi delovnih potreb razporejena na kazensko-preiskovalni oddelek tega okrožnega sodišča in da je bila uvrščena v 50. plačni razred (1. točka izreka), da se sodnico z dnem 11. 2. 2019 v skladu z LRD za leto 2019 z dne 14. 12. 2018, z njenim soglasjem, zaradi še vedno obstoječih delovnih potreb ponovno razporedi na kazensko-preiskovalni oddelek tega okrožnega sodišča (2. točka izreka) in da se sodnica za čas razporeditve uvrsti v 50. plačni razred (3. točka izreka).

2. Upravno sodišče RS je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, da v tem sporu ne odloča o zakonitosti objavljenega LRD, niti se ne opredeljuje do vprašanja dopustnosti upravnega spora zoper LRD, temveč odloča o zakonitosti razporeditve tožnice po izdani odločbi. Sprejelo je stališče, da je tožba dovoljena kljub temu, da tožnica ni izpodbijala LRD na način in po postopku, določenem v 71. členu ZS, saj je ocenilo, da je izpodbijana odločba akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice. Ta je dokončen, saj zoper razporeditev ni predvidena pritožba. Ni sledilo navedbi toženke, da je ta odločba le izvedbena odločba kot podlaga za izplačilo plače, temveč je presodilo, da ima, upoštevaje izrek (v 2. točki), glede razporeditve konstitutivni učinek. Ugotovilo je, da je z nadaljnjo razporeditvijo tožnice na okrožno sodišče presežen v ZS določen časovni okvir te razporeditve v skupnem trajanju največ treh let, zato je odločba nezakonita in na drugačno odločitev ne vplivata ne razlog za to razporeditev ne morebitno tožničino soglasje.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi navedenih pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1) izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembna pravna vprašanja, o katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, glede na večje število razporeditev (okrajnih) sodnikov z LRD na okrožna sodišča pa so navedena vprašanja pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava in razvoj prava.

(1) Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.