Jedro

Ni navedeno sporno pravno vprašanje.

Nediferencirano navedena vrednost spornega predmeta.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev, da je lastnica pritličnega prostora v izmeri 12,50 m2, stoječega na parc. št. 1111 k.o. ..., sezidanega ob stanovanjski hiši četrte toženke na naslovu P., ter solastnica na sorazmernem delu zemljišča pod tem prostorom, kar so ji toženci dolžni priznati in ji izstaviti listino sposobno za vpis lastninske pravice na tem prostoru ter solastninske pravice na pripadajočem zemljišču pod tem prostorom. Nepremičnino je uporabljala od nakupa leta 1992 vse do 28. 1. 2009, ko ji je bil prostor prisilno odvzet – 17 let torej, kar zadošča za priposestvovanje. Tožnico se je z zavrnitvijo številnih dokazov postavilo v neenakopraven položaj glede dokazovanja lastnih navedb, v obrazložitvi sodbe pa sodišče ni navedlo razlogov za tako postopanje. Glede zahtevka „ugotovi se“ je tožnica lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na podlagi 118. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ), o čemer je številna sodna praksa, v vsakem primeru pa je lastninsko pravico pridobila na podlagi priposestvovanja. Glede izvirne pridobitve lastninske pravice pa se sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ne opredeli, s čimer je spregledalo zatrjevani temelj pridobitve lastninske pravice. Presoja dobre vere nasprotuje stališčem sodne prakse (II Ips 796/2008). Oporeka tudi povrnitvi stroškov odgovora na pritožbo, saj je bil slednji nekoristen ter neutemeljeno priznan.

2. Predlog ni popoln, v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških pa ni dovoljen(1).

3. Ne glede na to, da zaradi nediferencirano navedene vrednosti spornega predmeta za zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, ter ne glede na obstoječo sodno prakso, da pri navadni subjektivni kumulaciji ne pride v poštev seštevanje vrednosti po petem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), revizija oziroma predlog za dopustitev revizije nista dovoljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog tudi ni popoln. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu ZPP. Predpisani vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa. Predlog, ki je po svoji vsebini strukturiran kot revizija, ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter okoliščin, ki bi kazale na pomembnost vprašanja za pravni red v celoti. Brez natančno in konkretno postavljenega vprašanja Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.

4. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog tožeče stranke nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

Op. št. (1): Enako II DoR 112/2009.