Jedro

Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo storilca, Vrhovno sodišče le ugotovi kršitev.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bil s plačilnim nalogom Policijske postaje Celje št. 101729677 z dne 22. 10. 2011 kršen deveti odstavek 99. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

II. Sklep Okrajnega sodišča v Celju ZSV 383/2012 z dne 14. 9. 2012 se razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Policijska postaja Celje, je storilcu T. N. izdal plačilni nalog št. 101729677 z dne 25. 10. 2011 zaradi prekrška po devetem odstavku 99. člena ZPrCP, desetem odstavku 101. člena ZPrCP in petem odstavku 16. člena ZPrCP. Za prvi prekršek mu je bila določena globa 300 EUR in 5 kazenskih točk, za drugi prekršek globa 500 EUR in 5 kazenskih točk in za tretji prekršek globa 40 EUR, nato pa mu je bila izrečena enotna sankcija 840 EUR in 10 kazenskih točk. Zoper plačilni nalog storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo, zato je dne 3. 11. 2011 postal pravnomočen. Na podlagi 171. a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je prekrškovni organ z dopisom z dne 31. 7. 2012 sodišču podal predlog za spremembo pravnomočnega plačilnega naloga. O tem predlogu je odločilo Okrajno sodišče v Žalcu s sklepom ZSV 95/2012 z dne 24. 8. 2012 in ga zavrnilo. Nato je o istem predlogu odločilo še Okrajno sodišče v Celju s sklepom ZSV 383/2012 z dne 14. 9. 2012. To sodišče je predlogu prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijani plačilni nalog spremenilo v delu, ki se nanaša na izrečeno sankcijo za prekršek po devetem odstavku 99. člena ZPrCP, tako da je storilcu izreklo globo v višini 200 EUR.

2. Zoper pravnomočni plačilni nalog vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo utemeljuje z navedbami, da iz spisovnega gradiva izhaja, da je storilec dejansko storil prekršek po desetem odstavku 99. člena ZPrCP, čeprav je prekrškovni organ zmotno dejanje pravno opredelil po devetem odstavku 99. člena ZPrCP, sankcijo pa mu izrekel po desetem odstavku 99. člena ZPrCP. Na predlog prekrškovnega organa za spremembo plačilnega naloga sta bila izdana dva sklepa, ki pa napačne pravne opredelitve prekrška nista odpravili. Okrajno sodišče v Žalcu je s sklepom ZSV 95/2012 z dne 24. 8. 2012 predlog prekrškovnega organa za spremembo plačilnega naloga zavrnilo, saj uveljavljena kršitev ni v škodo storilca. Okrajno sodišče v Celju pa je predlogu prekrškovnega organa ugodilo in obdolžencu izreklo globo v višini 200 EUR, ki je predpisana za prekršek po devetem odstavku 99. člena ZPrCP. Ta sklep pa je po prepričanju vrhovnega državnega tožilca potrebno razveljaviti, saj je sodišče odločilo o zadevi, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. V zvezi s pravno opredelitvijo prekrška po devetem odstavku 99. člena ZPrCP v pravnomočnem plačilnem nalogu pa vrhovni državni tožilec predlaga, da se glede na to, da je v tem delu zahteva vložena v škodo storilca, ugotovi le kršitev tega materialnega predpisa, s katerim je določen prekršek.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je storilec dne 22. 10. 2011 ob 4. 15 uri v Celju vozil osebni avtomobil Fiat. Približal se je semaforiziranemu križišču Mariborske ceste in Dečkove ceste. Na semaforju sta na njegovem voznem pasu goreli rdeči luči, storilec pa je pred križiščem pospešil in z nezmanjšano hitrostjo zapeljal skozi rdečo luč na semaforiziranem križišču. Policijska patrulja je storilca pričela ustavljati s kratkimi zvočnimi signali in modro lučjo, vendar se storilec na zvočne signale in modro luč ni odzval. Po tem, ko je bil storilec uspešno zaustavljen, je bilo s strani policistov ugotovljeno, da pri sebi ni imel listin, s katerimi bi dokazal, da sme voziti vozilo v cestnem prometu (vozniško in prometno dovoljenje). Zaradi opisanih kršitev je bil storilcu izdan v uvodu citirani plačilni nalog.

5. Pritrditi gre navedbam vrhovnega državnega tožilca, da je prekrškovni organ storilcu pravilno izrekel sankcijo za storjeni prekršek v znesku 300 EUR in 5 kazenskih točk po določbi desetega odstavka 99. člena ZPrCP, vendar je napačno navedel materialno podlago za opisano kršitev, in sicer deveti namesto deseti odstavek 99. člena ZPrCP. Deseti odstavek 99. člena ZPrCP določa, da se z globo 300 EUR in 5 kazenskimi točkami kaznuje voznik, ki ne upošteva rdeče luči na semaforju, deveti odstavek tega člena pa določa, da se z globo 200 EUR kaznuje voznik, ki ne upošteva rumene, zelene ali rdeče luči v obliki puščice. Glede na podatke spisa Vrhovno sodišče zaključuje, da bi prekrškovni organ v obravnavanem primeru storilčevo kršitev moral pravno opredeliti po določbi desetega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 99. člena ZPrCP, ki sankcionira vožnjo skozi rdečo luč na semaforju. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti glede pravne opredelitve prekrška vložena v škodo storilca, je Vrhovno sodišče le ugotovilo kršitev devetega odstavka 99. člena ZPrCP.

6. V obravnavani zadevi je že prekrškovni organ zaznal, da je bil s plačilnim nalogom očitani prekršek vožnje skozi rdečo luč napačno pravno opredeljen po devetem, namesto po desetem odstavku 99. člena ZPrCP, zato je na podlagi 171. a člena ZP-1 podal predlog sodišču za spremembo pravnomočnega plačilnega naloga. Na njegovi podlagi je Okrajno sodišče v Žalcu izdalo sklep ZSV 95/2012 z dne 24. 8. 2012 in predlog prekrškovnega organa zavrnilo. Ugotovilo je, da je prekrškovni organ kršil materialno določbo, ki določa prekršek, vendar ta kršitev ni bila v očitno škodo storilca, zato pogoji za odločanje po 171. a členu niso bili izpolnjeni. O istem predlogu pa je nato odločilo še Okrajno sodišče v Celju, ki pa je predlogu prekrškovnega organa ugodilo in plačilni nalog spremenilo v delu, ki se nanaša na izrečeno sankcijo za prekršek po devetem odstavku 99. člena ZPrCP tako, da je storilcu izreklo globo po devetem odstavku 99. člena ZPrCP v višini 200 EUR. Okrajno sodišče v Celju je sklep ZSV 383/2012 izdalo dne 14. 9. 2012, torej v času, ko je o tem predlogu že pravnomočno odločilo Okrajno sodišče v Žalcu. Tudi v tem delu gre pritrditi ugotovitvi vrhovnega državnega tožilca, da je treba sklep Okrajnega sodišča v Celju ZSV 383/2012 z dne 14. 9. 2012 na podlagi 3. točke 156. člena ZP-1 razveljaviti, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu ZSV 95/2012 z dne 24. 8. 2012. 7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno predlogoma vrhovnega državnega tožilca ugodilo in 1) na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugotovilo, da je bil z izpodbijanim plačilnim nalogom prekršen deveti odstavek 99. člena ZPrCP ter 2) na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Celju ZSV 383/2012 z dne 14. 9. 2012.