Jedro

Četudi tožena stranka ni počakala s podajo odpovedi, dokler ni prejela mnenja sindikata, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi samo iz tega razloga ni nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 6. 2009, na ugotovitev, da tožniku pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala in še traja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi obračunati plače kakor, če bi delal, od njih odvesti davke in prispevke in druge dajatve, neto plače pa izplačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vsake mesečne zapadlosti posameznega mesečnega zneska plače dalje do plačila. Zavrnilo je tudi zahtevo na povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno iz pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da mu ni bil priznan bolniški stalež od 15. 4. 2009. Ponovno prilaga dokazilo o bolniškem staležu od 24. 4. 2009 do 4. 5. 2009. Sodišče je tudi nepravilno ugotovilo pravilnost zagovora z dne 12. 6. 2009 in 19. 6. 2009, ki ga je tožena stranka vodila v nasprotju z zakonskimi določili. Ni res, da se tožnik ni želel zagovarjati. Želel je le prisotnost sindikata ali koga drugega pri zagovoru. To mu tožena stranka ni ugodila. Tudi ne drži, da je sindikat obravnaval in podal svoje stališče, kar je izpovedal D.R. predstavnik sindikata. Organ SVIZ OŠ ni podal mnenja, ampak fizična oseba D.R..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji). Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, izpodbijana odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi iz izpodbijane sodbe. Glede na pritožbene navedbe pa dodaja: Tožena stranka je tožniku dne 20. 6. 2009 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ker je ugotovila, da tožnik od 15. 4. 2009 brez opravičljivega razloga, odobritve ali dogovora izostaja z dela. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da gre za neupravičene izostanke tožnika od 15. 4. 2009 dalje. Ugotovilo je, da tožnik ni predložil potrdil o bolniški odsotnosti ter da mu dopust ni bil odobren. Tožena stranka je dne 22. 5. 2009 podala pisno obdolžitev in tožnika vabila na zagovor dne 12. 6. 2009. Zagovor tega dne ni bil opravljen (ker je imel tožnik od prejema vabila premalo časa za pripravo na zagovor), zato ga je preložila na dan 19. 6. 2009, na katerem pa se tožnik ni želel zagovarjati, ker ni bil prisoten sindikat. Dne 20. 6. 2009 mu je tožena stranka podala izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, tožniku pa je prenehala pogodba o zaposlitvi naslednji dan po vročitvi izredne odpovedi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obstajal resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaključilo je, da tožnik v času odsotnosti z dela ni imel odobrenega bolniškega staleža, prav tako ni predložil nobenih dokazov, ki bi njegov izostanek opravičevali, niti ni v razlogih za svojo odsotnost obvestil tožene stranke pravočasno in na način, kot bi bilo potrebno. Glede na zatrjevanje tožnika, da iz zdravstvenih razlogov ni bil sposoben za delo in da je zaprosil tudi za koriščenje letnega dopusta, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, če mu je tožena stranka v spornem obdobju odobrila koriščenje letnega dopusta. Na podlagi zaslišanja priče takratnega ravnatelja M.Č. in tudi izpovedi tožnika je zaključilo, da mu tožena stranka dopusta ni odobrila. Glede na navedeno je zaključilo, da tožnik za odsotnost z dela ni imel opravičljivega razloga. Zato je ob ugotovitvi, da je tožena stranka postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z določbami ZDR, zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Glede na navedene ugotovitve sodišča prve stopnje je neutemeljena pritožbena navedba tožnika, da mu je bil bolniški stalež od 15. 4. 2009 dalje priznan. Iz odločbe ZZZS št. … z dne 22. 5. 2009 namreč ne izhaja, da mu je bil bolniški stalež od 14. 4. 2009 dalje priznan. Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da za zagovor dne 12. 6. niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Navedenega dne zagovor ni bil opravljen. Dejstvo, da naj bi bil tožnik v bolniškem staležu pa še ne pomeni, da se ne bi mogel zagovarjati. Nedvomno pa zagovor navedenega dne ni bil opravljen. Tožnik je bil nato vabljen na zagovor 19. 6. 2009, vendar se tožnik ni hotel zagovarjati, ker ni bil prisoten sindikat. Po določbi 84. člena ZDR mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, če delavec tako zahteva (1. odstavek). Sindikat lahko poda svoje mnenje v roku osmih dni, če svojega mnenja v navedenem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Tožena stranka je sindikat obvestila 19. 6. 2009. Dejstvo, da ni počakala na mnenje pred izdajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na zakonitost ne vpliva. Določilo 84. člena ZDR ni kršeno, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora z dne 19. 6. 2009 na zakonit način, ker je tožnik želel, da je ob zagovoru prisoten sindikat. Tretji odstavek 83. člena ZDR določa, da pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da določba 84. člena ZDR ne določa, da je predstavnik sindikata prisoten na zagovoru, zato si mora delavec sam zagotoviti, da je predstavnik sindikata prisoten na zagovoru. Ni pa to obveznost delodajalca, da delavcu na zagovoru zagotovi prisotnost oziroma sodelovanje sindikata. Njegova obveznost je le, da sindikat obvesti o nameravani izredni odpovedi.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v 353. členu ZPP.

Izrek o stroških pritožbe je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil.