Jedro

Škoda je términ obligacijskega prava in za postopek zavarovanja ni bistveno kakšna oblika pravno priznane škode naj bi bila upnikoma z verjetnostjo povzročena, ker to ni predmet tega postopka, temveč ali je dolžnica z verjetnostjo storila takšna ravnanja, ki utemeljujejo razloge, zaradi katerih je lahko izpolnjen zakonski dejanski stan za izključitev družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Ugovoru dolžnice z dne 20. 10. 2022, dopolnjenemu z vlogo z dne 28. 10. 2022 zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 10. 2022, se delno ugodi in se sklep o začasni odredbi v I. točki spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe v delu, kjer upnika predlagata prepoved obremenitve poslovnih deležev dolžnice v družbi A. d.o.o. z zaznambo te prepovedi v sodnem registru.“

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem delu.

III. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice z dne 20. 10. 2022, dopolnjen z vlogo z dne 28. 10. 2022, zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 10. 2022 (I. točka izreka). Dolžnici je naložilo, da je dolžna povrniti upniku stroške odgovora na ugovor 298,66 EUR v roku 8 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnica imetnica poslovnih deležev v družbi A. d.o.o. pod zaporednimi št. 60295, 60296 in 60302, ki jih je pridobila od odsvojitelja H. H. na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev z dne 29. 10. 2021 in se je vpisala v sodni register. Imetnika poslovnih deležev v družbi sta tudi prva upnica (zaporedna št. 60294) in drugi upnik (zaporedna št. 60297) ter sta posledično aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izključitev drugega družbenika (dolžnice). Upnika sta verjetno izkazala, da je dolžnica s pomočjo zakonitega zastopnika družbe B. B. (ki je bil imenovan za zakonitega zastopnika družbe dne 23. 4. 2021 na predlog dolžnice) izvedla prenos dejavnosti družbe (proizvodnjo in delavce) na novoustanovljeni družbi C. d.o.o. v avgustu 2021 ter prenos nepremičnin na D. d.o.o. dne 23. 7. 2021, ki imata enak poslovni naslov kot družba A. d.o.o. Prenos je bil izveden v času, ko je bil zakoniti zastopnik družbe B. B. in brez soglasja preostalih družbenikov ter brez upravičenega razloga. Kljub nemožnosti direktorja B. B. dostopati do transakcijskega računa družbe pri ... banki d.d. do dne 22. 7. 2021 oziroma praktično do konca julija 2021, kot zatrjuje dolžnica, je plačilo plač v juniju 2021 izvedel drugi upnik. Isto je želel storiti v juliju 2021, vendar ni prejel podatkov za izplačilo plač. Četudi B. B., kot navaja dolžnica v ugovoru, praktično do konca julija 2021 še ne bi mogel izvrševati plačilnega prometa za družbo, to ne predstavlja upravičenega razloga za prenos nepremičnin in dejavnosti z delavci in naročniki na druge pravne subjekte. Družba je v spornem obdobju prenosa dejavnosti, nepremičnin oziroma pred tem razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačilo obveznosti, zato prenos ni bil potreben niti iz razloga reševanja delavcev ter solventnosti družbe. Ravno nasprotno je prenos dejavnosti z delavci in naročniki ter nepremičninami, brez katerih družba ne more opravljati pridobitne dejavnosti, za katero je bila ustanovljena in ustvarjati dobička, lahko razlog za insolventnost. Verjetno je izkazan obstoj nedenarne terjatve, saj je izkazan obstoj utemeljenih razlogov za izključitev dolžnice kot družbenice, ki se kažejo predvsem kot povzročanje škode družbi in družbenikom. S pomočjo dolžnice je bila po izdaji in prejemu sodbe z dne 20. 10. 2021 v zadevi I Pg 72/2010 dne 22. 2. 2022 sklenjena pogodba, na podlagi katere je poslovni delež družbe pod zaporedno številko 242058 v višini 29,9999 % odkupila družba E., ki predstavlja družbo v okviru koncerna F.. Njen zastopnik in družbenik je G. G. oziroma družba, katere večinski lastnik je G. G.. Prav tako je družba E. odkupila še štiri manjše poslovne deleže družbenikov, s čimer si je G. G. zagotovil, da bo ostal vključen v družbeniško strukturo družbe vsaj preko ene izmed svojih družb. Opisana dolžničina pridobitev poslovnih deležev po zaključku glavne obravnave v zadevi I Pg 72/2020 in družbe E. po izdaji sodbe v zadevi I Pg 72/2020, ki je tako kot dolžnica, katere poslovodje je eden izmed družbenikov G. G., sodila v koncern F., kaže na težnje dolžnice ter z njo povezanih oseb oziroma družb po ohranitvi družbeniškega položaja v družbi. Obstaja nevarnost, da se bo izjalovilo pravno varstvo, ki ga upnika zasledujeta s tožbo na izključitev dolžnice kot družbenice iz družbe, glede pridobljenih deležev na podlagi pogodbe z dne 29. 10. 2021 zaradi nadaljnje odtujitve teh poslovnih deležev dolžnice brez izpodbijane začasne odredbe, ker si bo dolžnica preko slamnatega kupca oziroma fiktivne odtujitve deležev tretji osebi zagotovila oziroma prizadevala ohraniti družbeniški položaj. Dolžnica lahko kljub izdaji predlagane začasne odredbe še vedno izvršuje pravice, ki ji pripadajo kot družbenici (glasovalna pravica, do udeležbe na dobičku ipd.). V primeru neizdaje začasne odredbe ter posledičnega razpolaganja z deleži, pridobljenimi dne 29. 10. 2021, bi lahko tretja oseba pridobila družbeniški položaj v družbi, preko katere bi dolžnica tudi v primeru upnikovega uspeha v nadaljnji pravdi še naprej izvrševala družbeniške pravice, realizacija zahtevka pa ne bi bila mogoča in bi se izjalovil pomen sodnega postopka z zahtevkom na izključitev dolžnice iz družbe. Dolžnici, ki je pravna oseba s sedežem v Avstriji, je bil sklep o začasni odredbi z dne 11. 10. 2022 z izvodom predloga s prilogami vročen v skladu z določili Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj – prenovitev; v nadaljevanju: Uredba Bruselj II). Dolžnica je bila obveščena, da lahko zavrne sprejem pisanja, če to ni bilo sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku kraja vročanja oziroma ker mu ni bil priložen prevod v enega od teh jezikov, vendar sprejema pisanja ni zavrnila. Zato vročanje s prevodom pisanj v nemški jezik ni bilo potrebno. Zoper začasno odredbo je dolžnica pravočasno ugovarjala in se na nepravilnost vročanja ne more uspešno sklicevati.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnica po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ji kot pravni osebi s sedežem v tujini vročitev začasne odredbe ni bila opravljena po pravilih Uredbe Bruselj II. Po pooblaščencu je 21. 10. 2022, torej v 8 dneh od prejema začasne odredbe v slovenskem jeziku, vložila ugovor. Beroč zgolj obrazložitev bralec dobi opis, da je bila 7. 11. 2022 opravljena prva in edina vročitev začasne odredbe, iz česar bi lahko sklepal, da je bila vročitev skladna z obveznimi pravili. Sodišče prve stopnje je iz ugovora razbralo očitek o napačnem vročanju. Ugovor je bil vložen 21. 10. 2022 s priporočeno pošto, kar pomeni, da se je sodišče seznanilo s tem očitkom, dan, dva za tem, vsekakor v roku nekaj dni. Šele po tem, ko je spoznalo napako, je vročalo po pravilih Uredbe Bruselj II in je lahko dolžnica prejela začasno odredbo tudi 7. 11. 2022, ko je bil rok za ugovor že zamujen. Namesto, da bi sodišče uvidelo in priznalo svojo napako ter bodisi ugodilo ugovoru ter nato pravilno postopalo z vročanjem, bodisi bi dolžnico pri drugi vročitvi opozorilo, da je prvotna vročitev 13. 10. 2022 brezpredmetna, kot tudi 8-dnevni rok za ugovor, je brez samorefleksije in samokritike vztrajalo pri svojem, v posledici česar se je zapletlo v verigo kršitev v škodo dolžnice. V ugovoru je opozorila, da je v postopku med istimi strankami in z identičnim dejanskim ter pravnim položajem višje sodišče razveljavilo prepoved obremenjevanja iz razlogov, ki jih je dolžnica navedla tudi v tem ugovornem postopku. Začasna odredba je v delu, v katerem se nanaša na prepoved obremenjevanja, brez obrazložitve, brez trditvene podlage upnikov, brez dejanske in pravne podlage. Šele obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje sicer pavšalno in nezadostno obrazložitev tehtanja škodljivih posledic za upnika in dolžnika v smislu 3. alineje drugega odstavka 270. člena ZIZ. Obrazložitev tehtanja škodljivih posledic v smislu 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ šele v sklepu, s katerim je ugovor zavrnjen, je prepozno. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje, da naj bi dolžnica povzročila ali povzročala škodo. Dolžnica ni povzročila in ne povzroča škode družbi, ne družbenikom. Glede na to, da ne povzroča škode, tretji odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) ne more biti osnova za njeno izključitev. Obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje drugačne razloge, kot začasna odredba zakaj ni bil izveden dokaz z zaslišanjem strank. Če bi se temu lahko vsaj teoretično sledilo v postopku do izdaje začasne odredbe, ni razloga, da sodišče ni vročilo dolžnici v odgovor in izjavo odgovora upnikov na ugovor. Odgovor upnika je sodišče prejelo 25. 11. 2022, o ugovoru je odločilo šele 17. 2. 2023. To je več kot dovolj časa, da bi se dolžnica lahko izjavila o navedbah upnikov. Še zlasti, ker obrazložitev sklepa povzema navedbe upnikov glede položaja prve upnice kot družbenice in glede očitkov dolžnice o ničnosti pravnega posla, s katerim je prva upnica pridobila poslovni delež.

3. Upnika v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajata, da ni dvoma, da je dolžnica odgovorila na začasno odredbo, podala je pravočasni ugovor z dne 20. 10. 2022. Dolžnica bi lahko z izigravanjem preprečila svojo izključitev in bi v družbi še naprej ostala preko drugega, slamnatega lastnika. Če bo v vmesnem času imetništvo nad spornimi poslovnimi deleži pridobila druga pravna ali fizična oseba, do njihovega prenehanja ne bo prišlo, zato je nujno, da se dolžnici ne prepove le odtujevanje, ampak tudi obremenjevanje poslovnih deležev. Pri tem je bistveno, da predlagani prepovedi, ki jima je sodišče ugodilo, omejujeta upravljalska upravičenja dolžnice v najmanjši možni meri in predstavljata sredstvo zavarovanja, ki je sorazmerno tako zavarovanju terjatve upnikov kot upoštevanja upravičenj, ki jih ima dolžnica kot imetnica poslovnega deleža. Prepoved odtujitve in obremenitve ne omejujeta dolžnice v njenih drugih upravičenjih, kot npr. do udeležbe na dobičku, izvrševanju glasovalne pravice, do sklica skupščine in podobno. Dejansko je potrjeno, da dolžnica s potrditvijo začasne odredbe ne bo utrpela praktično nobenih negativnih posledic. Po drugi strani bo v primeru razveljavitve sklepa upnikoma lahko nastala bistveno večja škoda, saj jima grozi, da ne bosta mogla doseči namena postopka na izključitev dolžnice. V postopku na izključitev družbenika zadošča, da se ugotovi, da družbenik s svojim ravnanjem povzroča škodo družbi in družbenikom, ni pa potrebe po dodatnem ugotavljanju pravne narave in obsega zatrjevane škode.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ne držijo očitki: (-) absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da so razlogi v sklepu nejasni, (-) kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (–) protispisnosti, (-) da se sodišče ni opredelilo glede ugovornih navedb, da je bila dolžnici vročena začasna odredba v slovenskem jeziku dne 13. 10. 2022, da je ugovor zavrnilo ne da bi obravnavalo to dejstvo ter obrazložilo zakaj naj bi bil ugovor neutemeljen. Sodišče prve stopnje se je glede pravilnosti vročanja sklepa o začasni odredbi zadosti opredelilo v 32. točki obrazložitve sklepa, v razlogih pa ni nasprotja glede na vsebino listin.

6. Tudi ne držijo očitki sodišču prve stopnje: (-) da je iz ugovora razbralo očitek o napačnem vročanju in potem, ko je spoznalo napako, vročalo sklep po pravilih Uredbe Bruselj II, (-) da je namesto, da bi uvidelo in priznalo napako ter pravilno postopalo z vročanjem, brez samorefleksije in samokritike vztrajalo pri svojem in se zapletlo v verigo kršitev v škodo dolžnice, (-) da je pri vztrajanju pri svojem ter negaciji očitnega storilo serijo hudih procesnih kršitev, (-) da v obrazložitvi sklepa dejstvo vročitve dne 13. 10. 2022 ter ugovorne navedbe enostavno pomete pod preprogo ter se pretvarja, da navedeno sploh ne obstoji. Sodišče prve stopnje dejansko je dvakrat vročalo sklep o začasni odredbi dolžnici in druga vročitev dne 21. 10. 2022 je bila v skladu z Uredbo Bruselj II. To dokazuje izpolnjeni obrazec K potrdila o vročitvi ali nevročitvi pisanj z dne 7. 11. 2022 (list. št. 38 – 41 spisa), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje (32. točka obrazložitve sklepa). Tudi dolžnica v pritožbi priznava, da ji je sodišče vročalo po pravilih Uredbe Bruselj II. Po slednji vročitvi je v uvodu dopolnitve ugovora z dne 28. 10. 2022 zapisala, da je 21. 10. 2022 ponovno prejela vročeni izpodbijani sklep s pravnim poukom, da lahko v roku 8 dni od prejema vloži ugovor ali vrne pisanje sodišču, ker pisanje ni v nemškem jeziku, da glede na vročitev 21. 10. 2022 rok za ugovor poteče 2. 11. 2022, da vztraja v celoti pri že vloženem ugovoru, znotraj odprtega roka za ugovor pa še navaja in predlaga (list. št. 34 spisa). Zapisano je sodišče prve stopnje spoštovalo, ko je odgovorilo na ugovorne trditve iz obeh ugovorov dolžnice.

7. Dolžnica neutemeljeno navaja, (-) da vročitev začasne odredbe ni bila opravljena po pravilih Uredbe Bruselj II, (-) da so podani pritožbeni razlogi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Kot je bilo že ugotovljeno, dolžnica v pritožbi priznava vročitev sklepa o začasni odredbi po pravilih Uredbe Bruselj II. Datum 7. 11. 2022, ki ga dolžnica v pritožbi šteje kot datum vročitve, ni datum vročitve, temveč datum potrdila obrazca K o vročitvi ali nevročitvi pisanj in je navedeno v sklepu (32. točka obrazložitve). Če je sodišče prve stopnje poleg vročanja po Uredbi Bruselj II vročalo dolžnici sklep o začasni odredbi tudi s takoimenovano ″rdečo povratnico‶ in ji je bilo pisanje prvič vročeno 13. 10. 2022 (povratnica pripeta list. št. 15 spisa), to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila dolžnica obveščena, da lahko zavrne sprejem pisanja, da ga ni zavrnila in da je pravočasno ugovarjala zoper začasno odredbo (32. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev v pritožbi ne izpodbija.

9. Dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve: (-) da postopanje dolžnice po Uredbi Bruselj II ni primerno sredstvo za sanacijo dejstva, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem na način, da sta ji bila pisanje in sodna odločba vročena v jeziku, katerega ne razume, (-) da bi vračanje pisanja sodišču zgolj podaljševalo trajanje oziroma veljavnost začasne odredbe, kar je v prid upnikoma in v škodo dolžnici, (-) da bi vračanje pisanja sodišču v skladu z Uredbo Bruselj II zgolj poslabševalo pravni položaj dolžnice, saj bi se odlagalo odločanje o ugovoru in podaljševala veljavnost sklepa, (-) da je bila postavljena pred dve slabi situaciji, bodisi se odreče pravici do rabe svojega jezika v postopku in sodnega pisanja ne vrača v roku 14 dni sodišču, temveč vloži ugovor v roku 8 dni od prejema začasne odredbe, bodisi vrača pisanje sodišču in dejansko podaljšuje veljavnost začasne odredbe, (-) da vračanje pisanja ni primerno sredstvo za sanacijo neomogočanja obravnavanja pred sodiščem. V Uredbi Bruselj II določeno postopanje ni stvar sodišča, temveč normativne ureditve. Kot je bilo ugotovljeno, je sodišče prve stopnje spoštovalo njene določbe z drugo vročitvijo.

10. Sodišče prve stopnje je vsebinsko presojalo pogoje za ohranitev izdane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve na izključitev dolžnice iz skupne družbe strank.

11. Glede prvega pogoja verjetnosti, da terjatev upnika obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala po prvem odstavku 272. člena ZIZ, dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da obrazložitev nima sestavin, ki jih zakon predpisuje kot obvezne, (-) da je onemogočena učinkovita pritožba in odrečena možnost obravnavanja pred sodiščem, (-) da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, (-) da ni navedlo predpisov, na katere je oprlo odločitev, (-) da ne pojasni za kakšno izmed dveh vrst škode naj bi šlo, pa bi moralo, (-) da je dolžnici onemogočeno, da po vsebini izpodbija ugotovitve o domnevni škodi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ravnanje dolžnice s pomočjo zakonitega zastopnika z izvedbo prenosa dejavnosti z delavci in naročniki ter nepremičninami predstavlja ravnanje, ki je dovolj resno, da omaje zaupanje drugih družbenikov do dolžnice, da ni več mogoče pričakovati dobrega sodelovanja pri nujno povezanem skupnem poslovanju in da posledično povzroča škodo prvi upnici in drugemu upniku ter preostalim družbenikom in družbi (20., 21. točka obrazložitve sklepa). Škoda je términ obligacijskega prava in za postopek zavarovanja ni bistveno kakšna oblika pravno priznane škode naj bi bila upnikoma z verjetnostjo povzročena, ker to ni predmet tega postopka, temveč ali je dolžnica z verjetnostjo storila takšna ravnanja, ki utemeljujejo razloge, zaradi katerih je lahko izpolnjen zakonski dejanski stan za izključitev družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1. 12. Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) pristransko vpogledovanje izključno v listine upnikov in krnitev zunanjega videza nepristranskosti, (-) da povzame zgolj eno dolžnikovo listino, (-) da je vsa dejstva, katera sodišče povzema kot razlog za izključitev dolžnice, uveljavljala kot napačno ugotovljena v pritožbi zoper sodbo z dne 20. 10. 2021, (-) da se pritožba nahaja v spisu I Pg 72/2020, pa je sodišče ni niti omenilo, (-) da ni upoštevalo celotnega spisa oziroma vsega, kar je našlo, (-) da je vpogled vršilo selektivno, iskajoč listine v prid upnikoma, (-) da mora vpogledati celoten spis, vključno s tistimi listinami, ki dokazujejo nasprotno od trditev upnikov ter pri sprejemanju dokazne ocene in izdaji odločitve to upoštevati, (-) da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dolžnica ni priložila kot dokaz pritožbe zoper sodbo I Pg 72/2020 z dne 20. 10. 2021, predlagala je zgolj vpogled v spis. Kadar gre za dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora stranka opredeliti listine, ki naj se jih vpogleda in določno navesti, kaj se s tem dokazuje in kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.1 Zato se sodišče prve stopnje ni rabilo posebej opredeljevati glede vsebine pritožbe zoper sodbo v drugem spisu.

13. Dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve: (-) da ni imela možnosti pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe navajati dejstva v prid, (-) da ni imela možnosti predlagati dokazov v svojo korist, zlasti listin v spisu I Pg 72/2020, (-) da ji je bila kršena elementarna procesna pravica do izjave iz prvega odstavka 5. člena ZPP še preden je sodišče odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, (-) da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, (-) da sta podani relativna in absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je bilo postopanje sodišča, da je odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe pred izjavo dolžnice, kršitev temeljnih postulatov poštenega sojenja, brez vsebinskih in dejanskih razlogov za takšno postopanje, (-) da je nesprejemljiva razlaga, da je dolžnici zagotovljena konktradiktornost v postopku z ugovorom, saj položaj ni primerljiv s tem, če bi sodišče šele odločalo o predlogu in odgovoru na predlog, (-) da je dolžnica postavljena v položaj, da si s pravnim sredstvom šele poskuša povrniti izhodiščni položaj v primerjavi z upnikoma. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v postopkih za izdajo začasnih odredb dopustno, da kontradiktornost na račun učinkovitosti izdane začasne odredbe ni vzpostavljena že pred izdajo, ampak šele v postopku z ugovorom in še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje (22. točka obrazložitve sklepa).2

14. Dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve glede izključitve upnikov: (-) da nimata pravovarstvenega interesa tožiti na izključitev dolžnice, saj sta tudi sama tožena na izključitev, (-) da dejstva in okoliščine govorijo v prid, da bosta z gotovostjo izključena, (-) da vsaj drugemu upniku ne gre priznati sodnega varstva zahtevati izključitev drugega družbenika iz družbe – dolžnice, saj je razlog za njegovo izključitev bistveno konkretnejši in resnejši, pa tudi po času gledano gre za več let starejše ravnanje drugega upnika od ravnanja, katerega upnika očitata dolžnici, (-) da četudi bi obstajal razlog za izključitev drugega upnika, kot tudi dolžnice, ni osnove, da 0,52 % družbenik iz družbe izključuje 36 % družbenika, zlasti, ker tudi glede 0,52 % družbenika ostaja razlog za izključitev in se že uveljavlja v sodnem postopku izključitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta imetnika poslovnih deležev v družbi tudi prva upnica (zaporedna št. 60294) in drugi upnik (zaporedna št. 60297; 16. točka obrazložitve). To dejstvo po sebi pritožbeno ni sporno. Pravilno je pojasnilo, da so morebitna nezakonita ravnanja upnikov predmet drugih postopkov in se dolžnica s sklicevanjem na ta ravnanja ne more razbremeniti odgovornosti za svoja napačna ravnanja, da četudi je bila zoper drugega upnika vložena tožba na izključitev, mu ni mogoče odreči sodnega varstva za vložitev tožbe na izključitev dolžnice iz iste družbe, saj s samo vložitvijo tožbe še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku, ne bo izgubil, da je podana aktivna legitimacija drugega upnika za vložitev tožbe na izključitev dolžnice iz družbe ter njegov pravni interese za vložitev tožbe, da enako velja za prvo upnico, da jima pravico vložiti tovrstno tožbo daje zakon v tretjem odstavku 501. člena ZGD-1, ki ne določa, da bi moral biti družbenik imetnik poslovnega deleža, ki bi presegal določen odstotek v osnovnem kapitalu družbe (31. točka obrazložitve sklepa). Pri izključitvi družbenika ne gre za manjšinsko pravico, temveč je dana vsakemu družbeniku.

15. Dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve glede aktivne legitimacije prve upnice: (-) da je pridobila poslovni delež s pravnim poslom, ki je ničen, zaradi česar ni pridobila položaja družbenika, ker se ni izkazala poslovodstvu z veljavnim pravnim poslom kot podlago za pridobitev poslovnega deleža, (-) da je prva upnica dedič svojega singularnega pravnega prednika in ni ekonomske potrebe po prenosu poslovnega deleža s pravnim poslom, (-) da je edini namen pogodbe o dosmrtnem preživljanju, da H. H. in prva upnica izigrata sodno varstvo dolžnika v postopku I Pg 370/2020, v katerem je utemeljeno pričakovati, da bi bil H. H. izključen iz družbe, (-) da je podlaga pogodbe nedopustna, (-) da nikoli zares ni imela namena postati družbenik družbene pogodbe in gre za nedopustno kavzo, (-) da je vedela za vsa dejstva in vse okoliščine v družbi, (-) da je vedela, da ne bo mogla doseči namena iz 990. člena Obligacijskega zakonika, (-) da ne more oziroma želi sodelovati z dolžnico in si z njo prizadevati doseči skupen namen, (-) da je kavza pogodbe neobstoječa in nedopustna, (-) sklicuje na načelo volenti non fit iniuria, (-) da je prva upnica privolila v zatečeno stanje, ker je vedela, da ne bo mogla sodelovati z dolžnico kot družbenico, (-) da se je odpovedala uveljavljanju vseh zahtevkov na dejanski podlagi, (-) da se prva upnica s tem, ko je vstopila v družbo šele dne 12. 4. 2022, uveljavlja pa razloge za izključitev, ki so časovno pred tem, vmešava v tuje posle. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je imetnica poslovnih deležev v družbi tudi prva upnica (zaporedna št. 60294; 16. točka obrazložitve), kar pritožbeno ni sporno. Iz tega izhaja verjetnost njene aktivne legitimacije. Ali ji ne pripada z gotovostjo, je stvar pravde na izključitev prve upnice. Glede drugega upnika dolžnica ne navaja razlogov za pomanjkanje aktivne legitimacije z vidika kasnejšega in neveljavnega vstopa v družbo ter načela volenti non fit iniuria.

16. Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je razlog neizvedbe dokaza z zaslišanjem strank nejasen in nekredibilen, (-) da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, (-) da gre za razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za neizvedbo dokazov je sodišče prve stopnje navedlo v 14. točki obrazložitve sklepa.

17. Dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve: (-) da je sodišče prejelo odgovor upnikov 25. 11. 2022, o ugovoru pa je odločilo 17. 2. 2023 in da je bilo dovolj časa, da bi se lahko dolžnica izjavila o navedbah upnikov, (-) da obrazložitev sklepa povzema navedbe upnikov glede položaja prve upnice kot družbenice in očitkov dolžnika o ničnosti pravnega posla, s katerim je prva upnica pridobila delež, (-) da se dolžnica ni imela možnosti pred izdajo izpodbijanega sklepa izjaviti o navedbah nasprotnih strank, (-) da se je sodišče oprlo na te navedbe, (-) da je podan razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da smiselno velja tudi za neizvedbo naroka, kar je predlagala. V ugovornem postopku za izdajo začasne odredbe z zakonom ni predpisano, da bi moralo sodišče vročati odgovor upnika na ugovor dolžnika nazaj v izjavo dolžniku. Tudi za narok določa 29.a člena ZIZ, da ga sodišče opravi, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Za ugovor ni določeno in sodišče prve stopnje pravilno tega tudi ni štelo za smotrno. Trditve upnikov v odgovoru glede položaja prve upnice in očitkov dolžnice o ničnosti pravnega posla o pridobitvi poslovnega deleža prve upnice pa niso bile bistvene za presojano verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve upnikov.

18. Glede samega dejanskega stanja v zvezi z verjetnostjo obstoja terjatve dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve: (-) da so prenos dejavnosti odobrili družbeniki z večino glasov s sklepom skupščine naknadno 23. 2. 2022, (-) da sta od štirih navzočih družbenikov dva glasovala proti, (-) da eden od teh proti H. H. ni več družbenik in da je edini preostali družbenik I. I. formalno sicer vpisan v sodni register, čeprav to ni, kar se sodno uveljavlja ter bo izbrisan iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta družbenika H. H. in I. I. v času sprejetja sklepa imela status družbenika v družbi in s tem glasovalne pravice, kar je razvidno iz zapisnika, da pa je po drugi strani vprašljiva glasovalna pravica dolžnice na skupščini dne 23. 2. 2022 zaradi tretjega odstavka 506. člena ZGD-1 (17. točka obrazložitve sklepa). Gre za prepoved glasovanja o lastnih zadevah.

19. Dolžnica neutemeljeno ponavlja ugovorne trditve: (-) da je objektivno neresnično dejstvo in zmotno ugotovljeno dejansko stanje, (-) da je bil prenos dejavnosti opravljen brez upravičenega razloga, (-) da je bila družba insolventna in ni bila sposobna poravnavati obveznosti, (-) da je zmotna ugotovitev, da je družba od dne 22. 7. 2021 dalje lahko izvrševala plačilni promet po direktorju B. B. , (-) da je tega dne J. J., skrbnik računa družbe pri ... banki, zgolj poslal elektronsko pošto, da je pravna služba banke proučila situacijo in da priznava, da je B. B. direktor, da mu bo omogočila plačilni promet, torej, da mu bo omogočila, ne da mu je že omogočila in mu ni bil omogočen praktično do konca julija 2021. Sodišče prve stopnje je dopustilo možnost, da direktor B. B. praktično do konca meseca julija 2021 ni mogel izvrševati plačilnega prometa (18. točka obrazložitve sklepa). Vendar je nadalje ugotovilo, da je družba v avgustu 2021 prenesla še delavce (17. točka obrazložitve sklepa) na družbo C. d.o.o., kar pritožbeno ni sporno. Torej je prišlo do prenosa delavcev kljub vzpostavitvi plačilnega prometa in dolžnica ni pojasnila zakaj naj bi bilo to potrebno je pa imelo za posledico dokončno osiromašenje družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo ravnanje dolžnice oziroma zakonitega zastopnika dovolj resno, da omaje zaupanje drugih družbenikov do dolžnice, da ni več mogoče pričakovati dobrega sodelovanja pri nujno povezanem skupnem poslovanju in da posledično povzroča škodo prvi upnici, drugemu upniku in preostalim družbenikom ter družbi in da je verjetno izkazan obstoj nedenarne terjatve za izključitev dolžnice iz družbe A. d.o.o. (20., 21. točka obrazložitve sklepa).

20. Za drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po drugem odstavku 272. člena ZIZ dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je podan razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede razloga, da obstaja nevarnost, da bo razpolagala s poslovnimi deleži, jih odsvojila ali obremenila, (-) da je ta razlog neobrazložen, (-) da si sodišče samo s seboj prihaja v nasprotje, (-) da obrazložitev sklepa glede obstoja nevarnosti nima smisla in logike, (-) da so razlogi nejasni med seboj in v nasprotju z vsebino javnih knjig ter dokaznih listin, (-) da obrazložitev ne obsega navedbe predpisa, na katerega je oprlo odločitev. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je izkazan obstoj predpostavke po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (24. točka obrazložitve sklepa), vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, kajti kot bistveno je zaključilo, da je podan pogoj za izdajo začasne odredbe iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ: da dolžnica z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (26. točka obrazložitve sklepa). To je pogoj tehtanja posledic.

21. Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da šele obrazložitev izpodbijanega sklepa pavšalno in nezadostno obrazlaga tehtanje škodljivih posledic, (-) da je prepozna obrazložitev tehtanja šele v sklepu, s katerim je ugovor zavrnjen, (-) da je dolžnica imela pravico te razloge ugovarjati že zoper začasno odredbo, pa ni mogla, saj začasna odredba ni bila obrazložena, (-) da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je obrazložitev izpodbijanega sklepa nezadostna. Dolžnica je imela možnost izpodbijati sklep o začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje glede drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, kar je nenazadnje storila in sodišče prve stopnje je na trditve odgovorilo (23. do 26. točka obrazložitve). Kot odločilno je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da lahko dolžnica kljub izdaji začasne odredbe še vedno izvršuje svoje pravice, ki ji pripadajo kot družbenici (glasovalne pravice, do udeležbe na dobičku; 25. in 26. točka obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Tudi za upnika je ugotovilo, da bi se jima v primeru odtujitve brez izpodbijane začasne odredbe lahko izjalovilo sodno varstvo, da realizacija zahtevka tedaj ne bi bila mogoča, da je namen zavarovanja ohraniti obstoječe stanje (24. do 26. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnica ne izpodbija. Doseg regulacijskih odredb je veliko širši od zgolj zavarovanja prihodnje izvršbe uveljavljanih terjatev – gre za preprečevanje nedopustnih negativnih vplivov na učinkovitost sodnega varstva pravic. Vsebina odredbe je lahko vse, kar brani obstoječe pravno stanje in s tem ohranja smisel sodnega postopka.3 Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnica z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Zato je podan pogoj za izdajo začasne odredbe iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (26. točka obrazložitve sklepa).

22. Dolžnica utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor dolžnice, sklicujoč se na odločitev višjega sodišča v drugem postopku II Cpg 48/2022: da je celovit namen zavarovanja mogoče doseči zgolj tako, da se dolžnici prepove obremenitev poslovnih deležev in da bi v primeru neplačila zavarovane terjatve ob zapadlosti lahko dosegla, da bi poslovni delež prišel v imetništvo druge z njo povezane osebe pred odločitvijo o tožbenem zahtevku na izključitev dolžnice, s čimer bi se zagotovila ohranitev družbeniškega položaja preko povezane osebe (25. točka obrazložitve sklepa). V pritožbi utemeljeno navaja, da je višje sodišče v postopku med istimi strankami z identičnim dejanskim ter pravnim položajem razveljavilo prepoved obremenjevanja. V tem delu predloga za izdajo začasne odredbe upnika nista podala trditvene podlage, ki bi utemeljevala predlog. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo pritožbi dolžnice in spremenilo izpodbijani sklep v I. točki izreka tako, da se ugovoru dolžnice in dopolnitvi zoper sklep o začasni odredbi delno ugodi in se sklep o začasni odredbi v I. točki spremeni tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe v delu, kjer upnika predlagata prepoved obremenitve poslovnega deleža dolžnice v družbi A. d.o.o. in zaznambo prepovedi v sodnem registru (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

23. V preostalem delu pritožbene navedbe niso utemeljene in ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v preostalem še izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

24. Odločitev o stroških temelji na drugem odstavku 154. člena ZPP. Dolžnica je s pritožbo delno uspela, upnika pa sta se obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb. Glede na dolžničin delni uspeh, je sodišče druge stopnje sklenilo, da stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Sodbe VS RS II Ips 770/2008, II Ips 924/2006, II Ips 196/2008. 2 Sklepi VSL II Cp 1396/2011, VSL II Cp 1716/2020, VSL I Cp 2040/2021. 3 M. Šipec, Začasne odredbe v sodnih sporih po ZGD, Podjetje in delo 1997, številka 3-4, stran 285 do 301.