Jedro

Glede na določbo 4. odstavka 21. člena ZUS se šteje v primeru, če je bila vložena zahteva ali pobuda za oceno ustavnosti akta iz 2. odstavka 21. člena ZUS, tožba za pravočasno, če je vložena v 30 dneh od vročitve odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero se je izreklo za nepristojno.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

2. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero zahteva odpravo Sklepa o razglasitvi športnega objekta za objekt občinskega pomena z dne 8.3.1999 (Sklep). Z navedenim sklepom je tožena stranka določila športni objekt občinskega pomena parc.št. 103/1 k.o. T. in nepremičnini parc.št. 103/4 in parc.št. 103/5 ter hkrati odločila, da postanejo last Občine T. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da je tožena stranka objavila Sklep v Uradnem listu Občine T., št. 3/99. V veljavo je stopil dne 8.3.1999. Ker je sodišče tožbo tožeče stranke prejelo dne 10.7.2003 (priporočeno na PTT oddana dne 9.7.2003) je presodilo, da je bila vložena prepozno, saj je 30 dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe pretekel. Po določbi 2. odstavka 21. člena ZUS prične teči rok za tožbo zoper akte iz 4. odstavka 1. člena ZUS z objavo akta, glede na določbo 1. odstavka 26. člena ZUS pa je tožbo treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta. Presodilo je, da na drugačno odločitev ne more vplivati stališče Ustavnega sodišča RS v sklepu št. U-I-45/02-4 z dne 12.6.2003, s katerim je bila pobuda tožeče stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa zavržena. Po oceni Ustavnega sodišča RS v obravnavani zadevi ne gre za splošni akt, temveč gre za posamičen akt. O zakonitosti in ustavnosti teh aktov pa Ustavno sodišče ne odloča. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je bila tožba, glede na odločitev Ustavnega sodišča RS vložena pravočasno v roku 30 dni od prejema sklepa Ustavnega sodišča RS. Navaja tudi, da tožena stranka ni imela podlage za izdajo Sklepa, saj imajo navedene nepremičnine status društvene lastnine. Glede na določbe 64. člena Zakona o športu pa je bilo dopustno le lastninjenje tistega premoženja, ki je bilo v družbeni lastnini.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je tožeča stranka vložila tožbo po preteku 30 dnevnega roka, ki je določen v 1. odstavku 21. člena ZUS. Meni tudi, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 1. člena ZUS, po katerem bi se tožba štela za pravočasno. Po navedeni določbi ZUS se mora zahteva oziroma pobuda nanašati na akt iz 1. odstavka 4. člena ZUS, vložena mora biti v roku iz 2. odstavka 21. člena, ustavno sodišče se mora izreči za nepristojno za odločanje, tožba mora biti vložena v roku 30 dni po vročitvi odločbe ustavnega sodišča. Meni, da je glede na dejstvo, da je tožeča stranka vložila več pobud, s katerimi je želela izpodbijati sklepe občin o razglasitvi športnih objektov občinskega pomena, s katerimi ni uspela, bila že ob zavrženju prve pobude 23.6.1999 seznanjena, da so izpodbijani sklepi posamični akti. Priglaša stroške v višini takse za odgovor na pritožbo in stroške v zvezi s sestavo odgovora.

K. točki 1: Pritožba je utemeljena.

Sporno v obravnavani zadevi je, ali je bila tožba tožeče stranke vložena pravočasno.

Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno presodilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke, ker je bila tožba vložena prepozno. Skladno s 1. odstavkom 26. člena ZUS je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da prične teči rok za tožbo zoper akte iz 4. odstavka 1. člena ZUS po 2. odstavku 21. člena ZUS z objavo akta. Nepravilno pa je odločilo, da pobuda za začetek ustavnosti in zakonitosti Sklepa tožene stranke ne vpliva na odločitve v zadevi. Po določbi 4. odstavka 21. člena se šteje v primeru, če je bila vložena zahteva ali pobuda za oceno ustavnosti akta iz 2. odstavka 21. člena, tožba za pravočasno, če je vložena v 30 dneh od vročitve odločbe ustavnega sodišča, s katero se je to sodišče izreklo za nepristojno.

V obravnavani zadevi je Ustavno sodišče RS s sklepom št. U-I-45/02-4 z dne 12.6.2003 pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa zavrglo, ker glede na določbo 1. odstavka 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o ustavnem sodišču Ustavno sodišče RS odloča med drugim o ustavnosti in zakonitosti predpisov ter splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, ne odloča pa o ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov. V razlogih odločbe je navedlo, da je izpodbijani Sklep tožene stranke posamičen akt, takšne akte pa je mogoče glede na določbo 4. odstavka 1. člena in 4. odstavka 21. člena ZUS izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, in sicer v roku 30 dni od vročitve sklepa pobudnici. Iz upravnih spisov izhaja, da je ustavno sodišče sprejelo navedeno odločitev dne 12.6.2003, tožeča stranka pa je tožbo vložila dne 9.7.2003. Sodišče prve stopnje glede na navedeno ni imelo podlage za zavrženje tožbe, ampak bo moralo o tožbi meritorno odločati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

K točki 2: V skladu z določbo 3. odstavka 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če se v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta. Konkretni upravni spor predstavlja prav takšen spor. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z navedeno določbo ZUS zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka.