3. 11. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Dominika Johannesa Golenhofna, Ljubljana, in družbe Golenhofen, holistična ordinacija, d. o. o., Ljubljana, ki ju zastopa Boštjan Verstovšek, odvetnik v Celju, na seji 3. novembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 61/2021 z dne 9. 6. 2021 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1823/2020 z dne 3. 2. 2021 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika sta na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vložila tožbo zoper Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 155/20, 159/20 in 163/20), Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 124/20, 135/20 in 143/20) in Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20). Upravno sodišče je tožbo zavrglo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo.

2.Pritožnika zatrjujeta, da so bili z izpodbijanima sklepoma kršeni 5., 14. in 23. člen Ustave. Menita, da je bilo z zgoraj navedenimi odloki poseženo v njune človekove pravice in temeljne svoboščine. Zgoraj navedenim odlokom naj bi bilo treba dodeliti poseben mešan status in jim poleg narave splošnega akta priznati tudi status posamičnega akta. Zato naj bi moralo biti posameznikom varstvo njihovih ustavnih pravic zagotovljeno v upravnem sporu. Pritožnika menita, da nimata na voljo sodnega varstva, v katerem bi lahko izpodbijala dejansko stanje, na katerem temeljijo izpodbijani odloki, ter dokazala, da za sprejete ukrepe ni znanstvene podlage. Upravno in Vrhovno sodišče naj se ne bi opredelili do dveh pomembnih vprašanj, in sicer, ali izpodbijani odloki predstavljajo dejanja oblasti in ali je zoper taka dejanja zagotovljeno kakšno drugo sodno varstvo. Pritožnika menita, da postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem ne pomeni sodnega varstva, saj naj postopki ne bi bili kontradiktorni in naj ne bi zagotavljali presoje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožnika v ustavni pritožbi tudi obsežno navajata razloge, zakaj naj bi jima bilo z odloki, ki sta jih izpodbijala v upravnem sporu, poseženo v številne človekove pravice in temeljne svoboščine.

3.Pritožnika sta vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena ZUS-1. Zatrjujeta, da je 4. člen ZUS-1 v neskladju s 157. členom Ustave, ker ne zagotavlja sodnega varstva zoper podzakonske akte, s katerimi je Vlada sprejemala ukrepe za zajezitev epidemije zaradi bolezni COVID-19. Menita, da bi jima moral biti zagotovljen postopek, v katerem bi lahko dokazala, da za sprejete ukrepe ni znanstvene podlage. Postopek za oceno ustavnosti naj ne bi pomenil drugega sodnega varstva iz 157. člena Ustave. Ker naj ZUS-1 ne bi omogočal sodnega varstva zoper tovrstne odloke, naj bi bila v ZUS-1 protiustavna pravna praznina, zaradi katere naj bi jima bilo onemogočeno doseči sodno varstvo pred samovoljo Vlade.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnika imata pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti le tistih izpodbijanih določb, na katerih temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijane odločitve sodišč.

5.Predmet ustavne pritožbe sta sklepa sodišč, s katerimi je bila zavržena tožba pritožnikov v upravnem sporu. Izpodbijana sklepa med drugim temeljita na 4. členu ZUS-1, zato bi pobudnika pravni interes za presojo ustavnosti te določbe lahko izkazala z vloženo ustavno pritožbo. Vendar sta dolžna očitke o protiustavnosti 4. člena ZUS-1 najprej materialno izčrpati v sodnem postopku. Pri presoji materialne izčrpanosti je treba upoštevati, da je pobudnik dolžan očitke o protiustavnosti predpisov zatrjevati v vseh vloženih pravnih sredstvih, predvsem pa mora te očitke uveljaviti v pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča. Zgolj na ta način je Vrhovnemu sodišču kot najvišjemu sodišču omogočeno, da se opredeli do navedenega vprašanja.[1] Pobudnika v pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča nista uveljavljala protiustavnosti 4. člena ZUS-1. Zato očitkov o protiustavnosti te določbe nista po vsebini izčrpala v predhodnem sodnem postopku. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena ZUS-1 zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-335/20, Up-256/20 z dne 24. 3. 2022, 7. točka obrazložitve.