Jedro

Za otroka, mlajšega od šest let, lahko sodišče samo presodi, da ni sposoben razumeti privilegija odpovedi pričevanja, zato ni potrebno angažirati izvedenca.

Obdolženemu se očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje varovano dobrino, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Trbovljah v ponovnem odločanju iz kazenskega spisa izločilo uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 23. 11. 2012, ki se nahaja na list. št. 11, v kateri je povzeta vsebina razgovora, ki ga je v predkazenskem postopku opravil policist z otrokoma M. in N. in uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 19. 3. 2013 na list. št. 12, v katerem je prav tako povzetek tekom predkazenskega postopka opravljenega razgovora policista z obema otrokoma.

2. Zoper sklep se je pritožila državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopnega sodišča, ki je iz spisa izločilo uradna zaznamka o vsebini razgovorov, ki jih je v predkazenskem postopku policist opravil z otrokoma obdolženega, pravilna. Prvostopno sodišče se je pri tem utemeljeno sklicevalo na določbo 237. člena ZKP, kjer je med drugim določeno, da sodišče svoje odločbe ne sme opreti na zaslišanje mladoletnika, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolžan pričati. V drugem odstavku 83. člena ZKP pa je določeno, da je potrebno takšne listine iz spisa izločiti.

5. Pritrditi je sicer pritožnici, da se uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo izloči šele, ko se takšna priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati. Vendar je zmotno stališče pritožnice, da navedeno v tem postopku ni bilo ugotovljeno. Iz podatkov kazenskega spisa sicer ne izhaja natančna starost M. in N., vendar iz podatkov spisa izhaja, da oba obiskujeta vrtec. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da okoliščina, ali sta otroka sposobna razumeti privilegij odpovedi pričanja, sodišče lahko presodi samo in ni potrebno angažirati izvedenca. Glede na to, da sta oba otroka z gotovostjo mlajša od šest let, je mogoče šteti, da gre za privilegirani mladoletni priči, ki glede na svojo starost nedvomno ne moreta razumeti pomena pravne dobrote iz 2. točke 236. člena ZKP, ki jima torej dopušča možnost odločitve, ali bosta kot privilegirani priči pričala ali ne, zaradi česar ju ni dovoljeno zaslišati v kazenskem postopku (tretji odstavek 236. člena ZKP). Njunega zaslišanja tudi ne zahteva obdolženec, saj iz predloga njegove zagovornice za izločitev dokazov (list. št. 45) izhaja, da obdolženi prvenstveno predlaga izločitev zapisnikov o zaslišanju obeh mladoletnih otrok, samo podrejeno, v kolikor listini o njunem zaslišanju ne bi bili izločeni, pa predlaga njuno zaslišanje pod pogojem, da bi izvedenec ugotovil, da sta sposobna razumeti t.i. pravno dobroto.

6. Glede na vse navedeno je potrebno šteti, da sta obdolženčeva otroka osebi, ki ne smeta biti zaslišana kot priči, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je uradna zaznamka o vsebini zbranih obvestil od njiju tekom predkazenskega postopka na podlagi določila drugega odstavka 83. člena ZKP izločilo iz spisa, pravilna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se obdolženemu v obtožnem predlogu očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in varovano dobrino, to je pravosodje, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega v primerjavi z zaščito, ki jo ZKP nudi t.i. privilegiranim pričam, zlasti kadar gre za mladoletne otroke.

7. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.