Jedro

Kadar je prerekana ločitvena pravica, je odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami, odvisna le od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. V takem primeru se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu.

Izrek

I. Pritožbi upnika N. d. o. o. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v devetem odstavku 3. točke izreka razveljavi v delu, v katerem je odločeno o izločitveni pravici upnika M. za žičniške naprave sedežnice X. ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi upnika D. d. d. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, v katerem določa kdo se napoti na pravdo zaradi uveljavitve terjatve v višini 20.062.108,25 EUR in ločitvene pravice na terjatvah iz prejetih najemnin razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani del sklepa v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic in izločitvenih pravic, tako kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 16. 4. 2015, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). V devetem odstavku 3. točke izreka, ki se delno izpodbija s pritožbo, je ugotovilo, da obstaja izločitvena pravica upnika M. za žičniške naprave, in sicer krožno kabinski žičnici, vlečnice in sedežnice, na objektih krožno kabinske žičnice, in sicer spodnja postaja krožno kabinske žičnice stoječe na parcelah št. 1016/1, 1016/2, 1035/2, 1038/10 k. o. X., zgornja postaja krožno kabinske žičnice stoječe na parc št. 508/3, 676/1, 676/2 k. o. Y., zgornja postaja krožno kabinske žičnice stoječe na parc št. 506/9 k. o. Y., nepremičninah, po katerih potekajo smučišča in so v lasti M. in se upravitelju naloži, da te stvari izroči upniku.

2. Zoper sklep sta se pritožila upnika N. d. o. o. in D. d. d. N. se je pritožil zoper deveti odstavek 3. točke izreka sklepa, in sicer le v delu, ki se nanaša na izločitveno pravico M. na žičniških napravah sedežnice X. Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, v posledici česar naj bi prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

D. se je pritožil zoper 1. točko izreka sklepa v delu, v katerem se prerekajo njene terjatve in ločitvene pravice in se D. napotuje na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja terjatev in ločitvenih pravic. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da glede vseh terjatev in ločitvenih pravic, ki so bile prerekane D. napoti na pravdo stečajnega dolžnika, da s tožbo uveljavi neobstoj vseh v izpodbijanem sklepu navedenih prerekanih terjatev in ločitvenih pravic družbe D. K pritožbi upnika N. d. o. o. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Stečajni upravitelj je upniku M. priznal izločitveno pravico na žičniških napravah sedežnice X., ki jo je upnik prijavil in v dokaz priložil Odločbo številka 01401-2/2014 z dne 21. 11. 2014, iz katere izhaja, da je M. izločila žičniške naprave sedežnice X., ki so postale last M. Pritožnik v pritožbi izpostavlja, da je vložil ugovor prerekanja izločitvene pravice upnika M., o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo. Za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen tega zakona (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP). Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru upnika N. z dne 7. 4. 2015 o prerekanju izločitvene pravice upnika na sedežnici X. (63. člen ZFPPIPP), zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Glede na navedeno je pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presodi dopuščenost in pravočasnost ugovora, s katerim je upnik prerekal izločitveno pravico drugemu upniku in tej odločitvi ustrezno o ugotovitvi izločitvene pravice upnika M. na žičniških napravah sedežnice X. ter o dolžnem ravnanju stečajnega dolžnika, upoštevajoč pravne posledice priznane izločitvene pravice v skladu z določbo prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ali pa o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti, da izločitvena pravica obstoji oziroma, da ne obstoji.

K pritožbi upnika D. d. d. 5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa o preizkusu terjatev, je pri terjatvi upnika D. (zaporedna številka prijave 329) navedeno, da je dokončno prerekana upnikova terjatev v višini 20.062.108,25 EUR (prijava terjatev iz točk: 6, 7, 20, 21, 24 in 25) in ločitvena pravica na 1) vseh nepremičninah, ki niso v lasti stečajnega dolžnika; 2) na terjatvi iz nepovratnih sredstev po pogodbi o sofinanciranju projekta žičnice Y. do Republike Slovenije in 3) bodočih in/ali obstoječih in/ali zapadlih/nezapadlih terjatvah iz naslova najemnin. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se upnika D. napoti na pravdo zaradi prerekane terjatve v višini 20.062.108,25 EUR in na pravdo zaradi prerekane ločitvene pravice: na parcelah št 1178/1, 1178/2, 1178/3, 1179/3 vse k. o. X., posamezni del št. 2 in 7 v stavbi št. 765 k. o. .. Prav tako se napoti na pravdo zaradi prerekanih terjatev (pravilno ločitvenih pravic) iz nepovratnih sredstev in bodočih obstoječih zapadlih in nezapadlih terjatvah iz naslova najemnin.

7. Neutemeljena je pritožba zoper sklep v delu, v katerem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo višino prerekane terjatve in prerekane prijavljene ločitvene pravice. Sodišče prve stopnje na podlagi izjave upravitelja, da določene terjatve prereka in da prereka določene prijavljene ločitvene pravice, v sklepu o preizkusu terjatev le ugotovi, katere terjatve (ločitvene pravice in izločitvene pravice) so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Zato je v delu, v katerem upnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje o višini prerekane terjatve in o prerekanih ločitvenih pravicah, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Delno utemeljena je pritožba v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o napotitvi upnika na pravdo oziroma o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (četrti odstavek 70. člena ZFPPIPP in o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami (smiselna uporaba četrtega odstavka 70. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP).

9. Kadar je prerekana ločitvena pravica, je odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku začeti postopek v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami, odvisna le od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (308. člen ZFPPIPP). V takem primeru se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu (drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da temeljijo terjatve upnika na izvršilnem naslovu. Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem nasprotuje odločitvi o napotitvi upnika na pravdo za uveljavitev ločitvenih pravic na nepremičninah, ki jih ni pridobil z vpisom v zemljiško knjigo na dolžnikovih nepremičninah. Glede ločitvene pravice na terjatvi iz nepovratnih sredstev pritožnik ne zatrjuje, da je navedena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 308. člena ZFPPIPP), kar bi bilo relevantno pri presoji pravilnosti odločitve, zato tudi v tem delu pritožba ni utemeljena.

10. V zvezi z navedbo pritožnika, da temelji ločitvena pravica na terjatvah iz prejetih najemnin na izvršilnem naslovu pa je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je bilo treba v tem delu izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

11. Stališče upnika, da ne ve, ali so mu bile poleg terjatev v seštevku 20.062.108,25 EUR prerekane tudi vse ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, je zmotno, saj ZFPPIPP v tretjem odstavku 303. člena določa, da velja, da izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožniku, da bi v tem primeru moralo sodišče prve stopnje za vsako posamezno prerekano zavarovano terjatev, odvisno od vrste ločitvene pravice, odločiti, kdo se napoti na pravdo. Ker priloga izreka sklepa, ki je njen sestavni del, v delu, ki se nanaša na terjatve iz točk: 6, 7, 20, 21, 24 in 25 prijave ni tako oblikovana, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato je tudi v tem delu bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in v tem delu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).