Jedro

Glede na to, da je tožnik želel vpogled v originale (elektronskih) datotek, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti, je toženka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za vpogled v original datoteke dokumentov. Osnutki pisanj postanejo dokumenti šele, ko so opremljeni z vsemi sestavinami. Originalne (elektronske) datoteke, iz katerih so bili kasneje natisnjeni in podpisani dokumenti, torej še niso del dokumentacije upravne zadeve, v katere bi tožnik lahko vpogledal.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Center za socialno delo severna Primorska (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je tožniku s sklepom št. 1201-36/2019-AJDOV/17 z dne 19. 12. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrnil zahtevo tožnika za vpogled v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah številka 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019, in sklenil, da stroški v tem postopku niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vpogled v originalne elektronske verzije dokumentov, torej v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti treh zadev mld. hčerke A. A., in sicer: Mnenje sodišču glede koristi otroka (št. 1201-36/2019), Urejanje stikov (št. 1201-37/2019) in Predlog za predodelitev (št. 1201-43/2019). Prvostopenjski organ je pojasnil, da so bili tožniku tekom postopkov na njegovo zahtevo že posredovani vsi dokumenti, s katerimi razpolaga, ter da druge zbirke prvostopenjski organ ne vodi, zato je zahtevo za vpogled tožnika zavrnil in sklenil, da posebni stroški niso nastali, ob tem pa povzema določbe 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2.Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ, tudi toženka) je njegovo pritožbo z odločbo z dne 14. 12. 2020 zavrnil in zavrnil tudi zahtevek za povračilo stroškov. Iz obrazložitve drugostopenjskega organa izhaja, da pritožba ni utemeljena. Primarno se sklicuje na 82. člen ZUP in pojasni dosedanji potek postopka. Nadalje pa ugotavlja, da ima tožnik nesporno pravico do vpogleda v spisovno dokumentacijo, ki se vodi glede njegove hčerke. Ima tudi pravico do preslikave oziroma prepisa dokumentov v fizični ali elektronski obliki. Elektronsko verzijo spisa prvostopenjski organ hrani v informacijskem sistemu Krpan, kjer naknadne spremembe ali izbrisi niso mogoči. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je organ prve stopnje pritožniku že omogočil preslikavo vseh dokumentov v zadevah, ki jih vodi (fizična oblika), kot tudi vpogled v elektronske verzije teh dokumentov preko sistema Krpan, vendar pa je pritožnik želel vpogled v izvirne (Word) dokumente. Drugostopenjski organ pojasni, da je dokument vsak zapis, ki je nastal pri organu, s katerim se začne, dopolni, spremeni, prekine, nadaljuje ali konča uradno delo v konkretni upravni zadevi. Besedilo, zapisano v programu Word, še ni začetek, dopolnitev, sprememba, prekinitev, nadaljevanje ali konec uradnega dela v konkretni upravni zadevi. Posamezno besedilo (napisano v programu Word ali na katerikoli drug način) mora biti najprej podpisano s strani uradne osebe, ki je dokument pripravila in (če je tako določeno) s strani predstojnika organa, nato pa mora biti vneseno v spis (bodisi v fizični ali elektronski obliki) in (v primeru pisanj, ki se vročajo strankam) vročeno strankam. Šele z vnosom v spis pisanje postane dokument, ki je del spisovne dokumentacije in ima kot tak tudi pravne posledice. Posamezna pisanja (mnenja, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja), ki so sicer res bila izvirno ustvarjena s pomočjo programa Word, so postala dokument zadeve šele, ko so bila vnesena v informacijski sistem Krpan oziroma natisnjena in fizično vložena v spis. Navaja še, da ima stranka postopka po 82. členu ZUP pravico vpogleda v te dokumente, ne pa tudi druga pisanja, ki so nastala pri organu, ki vodi upravni postopek v konkretni zadevi in nimajo lastnosti dokumenta. Pritožbeni organ ob tem dodaja, da iz smiselne uporabe določbe šestega odstavka 82. člena ZUP sledi, da tudi osnutki drugih pisanj, ki kasneje (lahko) postanejo dokumentarno gradivo spisa, strankam niso dostopni na vpogled. Drugostopenjski organ nadalje še pojasnjuje, da v vseh zadevah, ki jih organ prve stopnje vodi v zvezi z mladoletno hčerjo pritožnika, odloča sodišče, organ prve stopnje pa pomaga pri izvajanju sodno določenih ukrepov ter za sodišče pripravi mnenje glede koristi otroka. Če pritožnik meni, da je pri izdelavi mnenja za sodišče prišlo do napak oziroma da mnenje ne predstavlja realnega stanja, lahko z izvajanjem drugih dokazov pred sodiščem mnenje izpodbija.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z izpodbijanim aktom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo, v kateri navaja, da je prvostopenjski organ neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo za vpogled, ker naj ne bi vodil druge zbirke dokumentov kot to, ki naj bi jo stranka že prejela, pri tem iz obrazložitve ne izhaja, katere dokumente bi tožnik naj prejel. Nadalje je prvostopenjski organ zmotno ugotovil dejansko stanje, saj naj bi zavrnil vpogled v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah št. 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019, medtem ko je tožnik vložil vlogo za vpogled v originalne elektronske verzije dokumentov v zadevah št. 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019, saj vsebujejo podatke, ki jih v izročenih pisnih listinah ni, in jih tudi ne more biti, tožnik pa ima v njih pravico vpogledati. Prvostopenjski organ bi zato naj odločal mimo zahteve tožnika in je poenostavljeno ocenjeval, da želi tožnik vpogled v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti (Word), namesto vpogleda v originale elektronskih datotek, pripadajoče metapodatke in njihovo umestitev v datotečni sistem, česar v tiskanih datotekah ni mogoče razbrati, ker teh podatkov ne vsebujejo in zato ne drži, da so bili tožniku tekom postopkov že posredovani vsi dokumenti, s katerimi razpolaga center. Tožnik še navaja, da mu je bil vpogled v elektronske verzije dokumentov s strani prvostopenjskega organa že odobren. Ob opozorilu tožnika, da elektronske kopije niso enake originalom, je zahteval vpogled v originalne elektronske verzije dokumentov, česar mu prvostopenjski organ naj ne bi omogočil.

4.Tožnik nadalje navaja, da se v spisu nahajajo tudi dokumenti, ki so bili ustvarjeni še pred kopiranjem elektronskih verzij dokumentov v sistem Krpan, na katerega se toženka sicer sklicuje, saj so bili dokumenti posredovani v postopek pred Okrožno sodišče v Novi Gorici, kjer se vodijo postopki v zvezi z mld. hčerko tožnika in prav tako predstavljajo uradne dokumente, pri čemer ima tožnik pravico vpogledati v originalno verzijo takega dokumenta, ne pa v prepis, ki je vnesen v sistem Krpan po maju 2019. Če vpogled v sistem Krpan omogoča le vpogled v sistem kopij originalnih dokumentov, elektronski spis ni izenačen s papirnatim spisom, kar pomeni, da je ravnanje toženke v nasprotju s 63. členom ZUP. Iz navedenega tožnik pojasnjuje, da nikoli naj ne bi hotel vpogleda v besedila, zapisana v programu word, kot poenostavljeno navaja drugostopenjski organ.

5.Tožnik trdi, da ima pravico do vpogleda v originale tako pisnega kot elektronskega spisa, kar mu je toženka dolžna omogočiti. Ali je šlo za elektronske datoteke, ki so v originalu resnično zgolj zapisane v datoteki word in shranjene v datotečnem sistemu, ali pa je šlo za elektronske datoteke, ki so ustvarjene in shranjene v sistemu Krpan, tožnik ne more vedeti, pomembno je, da imajo tudi te elektronske datoteke lastnost dokumentov, v katere ima tožnik pravico vpogledati, ne pa osnutka dokumenta. Pri tem se tožnik sklicuje, da toženka ne more zavrniti tožnikove zahteve s sklicevanjem na to, da besedila še nimajo lastnosti dokumenta. Gre za Word datoteke, ki vsebujejo zapisnike razgovorov strank na CSD in sklepe in mnenja CSD, ki jih je CSD pošiljal strankam v postopku.

6.Prav tako se toženka v drugostopenjski odločbi neutemeljeno sklicuje na šesti odstavek 82. člena ZUP, ki določa, da se ne morejo pregledovati in ne prepisovati zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb ter da iz smiselne uporabe šestega odstavka 82. člena ZUP sledi, da tudi osnutki drugih pisanj, ki kasneje lahko postanejo dokumentarno gradivo spisa, strankam niso dostopni na vpogled. Zaradi interesov teka postopka nista niti na vpogled niti glavnim strankam dva posebna tipa upravnih dokumentov, to sta zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb (šesti odstavek 82. člena ZUP). Tako se izkaže, da izjeme iz šestega odstavka 82. člena ZUP ni mogoče kar posplošeno razširjati na celoten elektronski spis, kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjskega organa.

7.Tožnik zaključuje, da je zahteval vpogled v originalne elektronske dokumente upravnega spisa. Zakaj in iz katerih nagibov toženka ni pristojna ocenjevati, zato gre pri odločitvi toženke za kršitev tožnikove temeljne pravice in pri tem navaja več določb Ustavnega sodišča RS ter navaja, da pravica do vpogleda v lastno zadevo ni zgolj tehničnega pomena in posebnost slovenske (ustavno-upravne) ureditve, temveč je imanentna garancija poštenega postopka in dobre uprave po aktih in sodni praksi na evropski ravni, pa naj gre za Svet Evrope oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ali Evropsko unijo (EU) in njene institucije ali Združene narode s Splošno deklaracijo človekovih pravic. Vpogled v spis je določen izrecno kot samostojna pravica v več mednarodnopravnih dokumentih, in sicer že v Resoluciji Sveta Evrope o varstvu posameznika v razmerju do aktov državne uprave iz leta 1977 ali Kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev evropskega ombudsmana. Tožnik glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi in tožniku omogoči vpogled v originalne datoteke elektronskih spisov, ki se vodijo pri toženki v zvezi z njegovo mld. hčerjo, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v vnovično odločanje prvostopenjskemu organu, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka (7. stran tožbe). Iz 8. strani tožbe pa izhaja, da tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odobri zahtevo za vpogled v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah št. 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019.

8.Toženka je sodišču dostavila upravni spis, v odgovoru na tožbo pa predlagala, da tožbo zavrne iz razlogov, navedenih v izpodbijanem upravnem aktu.

K I. točki izreka:

9.Tožba ni utemeljena.

10.Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je bil tožniku že omogočen vpogled in prepis (fizičnih) dokumentov v zadevah 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019, ki jih prvostopenjski organ vodi v svoji zbirki dokumentov, kakor tudi, da mu je bil odobren vpogled v elektronske dokumente v sistemu Krpan, vendar pa tožnik vztraja pri vpogledu v originalne elektronske datoteke dokumentov v zadevah, ki se vodijo pri toženki v zvezi z njegovo mladoletno hčerjo, tj. v tisto, kar v tiskanih datotekah ni mogoče razbrati, ker teh podatkov ne vsebujejo - pri kopiranju se namreč lahko izbriše datum kreiranja in popravkov elektronskih verzij dokumentov. V upravnem postopku je tožnik vztrajal še pri vpogledu v pripadajoče metapodatke in njihovo umestitev v datotečni sistem, kar omenja tudi v upravnem sporu, izrecno pa tu takega zahtevka sicer ne postavi. Navaja pa, da je toženka odločila mimo postavljenega zahtevka, saj naj tožnik ne bi zahteval vpogleda v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019.

11.Sodišče ugotavlja, da navedeno ne drži. Tožnik je namreč izrecno zahteval vpogled v originalne datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah 1201-36/2019, 1201-37/2019 in 1201-43/2019, že v vlogi z dne 8. 9. 2019, 16. 9. 2019 ter po pooblaščenki v vlogi z dne 9. 12. 2019 (razvidno iz upravnega spisa), enako pa zahteva izrecno sedaj tudi v upravnem sporu (glej točko 1 zahtevka na 8. strani tožbe). Ko organ presoja Word dokumente, obravnava po presoji sodišča seveda elektronske dokumente (ki so shranjeni v elektronskih datotekah), opredeljuje se do osnutkov dokumentov, skladno s tem pa se po presoji sodišča opredeljuje do zahteve tožnika po vpogledu v originalne elektronske datoteke. Sodišče zato ugotavlja, da je v tem delu zahteve organ sledil tožnikovi zahtevi in torej ni odločil mimo zahteve (207. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s prvim odstavkom 213. člena ZUP ter 226. členom ZUP).

12.V obravnavani zadevi je izpodbijana odločba izdana na podlagi 82. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Informacijski sistem organa je informacijski sistem Krpan. Nadalje peti odstavek 82. člena ZUP določa, da če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti štejejo za dokument v tej zadevi. Če so bili v postopku uporabljeni dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, jih imajo stranke pravico vpogledati. Šesti odstavek 82. člena ZUP pa še določa, da se ne morejo pregledovati in ne prepisovati zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb. Deveti odstavek 82. člena ZUP pa še določa, da imajo stranke v informacijskem sistemu za obveščanje in vročanje pravico spremljati potek postopka.

13.Prvostopenjski organ, z dopolnitvijo drugostopenjskega organa, svojo pravno podlago gradi na stališču, da so dokumenti upravne zadeve besedila, ki šele z vnosom v spis oziroma z vnosom v informacijski sistem Krpan, pridobijo status dokumenta. Sodišče ugotavlja, da drugostopenjski organ pravilno povzame definicijo dokumenta, da je dokument vsak zapis, ki je nastal pri organu, s katerim se začne, dopolni, spremeni, prekine, nadaljuje ali konča uradno delo v konkretni upravni zadevi. Posamezno besedilo (napisano v Word ali na katerikoli drug način) mora biti najprej podpisano s strani uradne osebe, ki je dokument pripravila (in če je tako določeno) s strani predstojnika organa, nato pa mora biti vneseno v spis (bodisi v fizični ali elektronski obliki) in (v primeru pisanj, ki se vročajo strankam) vročeno strankam. Šele z vnosom v spis oz. v informacijski sistem pisanje postane dokument, ki je del spisovne dokumentacije in ima kot tak tudi pravne posledice. Posamezna pisanja (mnenja, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja), ki so sicer res bila izvirno ustvarjena s pomočjo programa Word, so postala dokument šele, ko so bila elektronsko podpisana in vnesena v informacijski sistem Krpan oziroma natisnjena iz Word dokumentov, podpisana in fizično vložena v spis.

14.Upravno poslovanje organov državne uprave ureja Uredba o upravnem poslovanju (v nadaljevanju Uredba), ki v 63. členu določa, da dokumenti vsebujejo najmanj: grb Republike Slovenije, naziv "Republika Slovenija", naziv organa državne uprave, kontaktne podatke organa (sedež, telefon, uradni elektronski naslov, spletni naslov), številko dokumenta, datum, navedbo in podpis uradne oziroma odgovorne osebe. Obliko in podpis dokumenta pa nadalje določa 63.a člen Uredbe. Ta v četrtem odstavku določa, da se dokument v fizični obliki podpiše z lastnoročnim podpisom, dokument v elektronski obliki pa z elektronskim podpisom. Peti odstavek istega člena pa določa, da se na dokumentu, izdanem v elektronski obliki in podpisanem z elektronskim podpisom, na vidnem mestu označi, da je podpisan z elektronskim podpisom, kdo ga je podpisal, datum podpisa, številka dokumenta, podatke o izdajatelju, identifikacijski številki in veljavnosti potrdila za elektronski podpis. Za dokument skladno s 63. in 63.a členom Uredbe v zvezi z 82. členom ZUP torej ne štejejo prejšnje (četudi elektronsko shranjene) verzije osnutkov dokumentov, ki niso (elektronsko) podpisani in vloženi v spis oz. vneseni v informacijski sistem organa.

15.Sodišče zaključuje, da glede na to, da je tožnik želel vpogled v originale (elektronskih) datotek, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti, je toženka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za vpogled v original datoteke dokumentov. Stranka ima skladno s prvim odstavkom 82. člena ZUP pravico pregledovati dokumente upravne zadeve. Kot pojasnjeno v prejšnji točki te obrazložitve, osnutki pisanj postanejo dokumenti šele, ko so opremljeni z vsemi sestavinami, med katere spada tudi podpis dokumenta v fizični obliki z lastnoročnim podpisom, v elektronski obliki pa z elektronskim podpisom. Originalne (elektronske) datoteke, iz katerih so bili kasneje natisnjeni in podpisani dokumenti, torej še niso del dokumentacije upravne zadeve, v katere bi tožnik lahko vpogledal. Tožnik sicer trdi, da so se namreč dokumenti vnesli v elektronski sistem Krpan šele po maju 2019 in so zato v njem dokumenti, ki so obstajali pred tem datumom in ki so kopija originalov, zato naj elektronski spis v sistemu Krpan naj ne bi bil enak spisu v papirnati obliki. Vendar pa v konkretni zadevi ne želi vpogleda v dokumente v fizični obliki, izrecno vztraja pri vpogledu v elektronske datoteke dokumentov. Po prvem odstavku 82. člena ZUP imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente tudi v elektronski obliki, pri čemer pa pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov v tej obliki poteka izrecno v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Vendar pa stranka tega ne želi (kot sama zatrjuje, ji je bilo to sicer ponujeno s strani toženke), želi izrecno vpogled v originalne elektronske datoteke dokumentov, česar pa ji pravilno toženka skladno s prvim odstavkom 82. člena ZUP ni dopustila, saj to še ni dokument, v katerega bi lahko stranka vpogledala.

16.Toženka v drugostopenjski odločitvi sicer nepravilno razširi pomen uporabe šestega odstavka 82. člena ZUP, kot navaja že tožnik, ko toženka navaja, da tudi osnutki drugih pisanj, ki kasneje lahko postanejo dokumentarno gradivo spisa, strankam niso dostopni na vpogled. Sodišče v tem delu pojasnjuje, da določba šestega odstavka 82. člena ZUP ne omogoča sklepanja tudi na druge primere, saj to iz določbe niti ne izhaja; sicer bi zakonodajalec določbo oblikoval na drugačen način, npr. da bi dodal pristavek "in v drugih primerih", tako pa specifično navede dva pravna akta, ki se izločata.

17.Sodišče še pojasnjuje in pritrjuje tožniku, da strankina pravico do vpogleda v upravni spis ni časovno omejena, tega prvi odstavek 82. člena ZUP ne omejuje. Stranke se imajo pravico seznaniti z vsemi procesnimi dejanji drugih strank in udeležencev postopka kot tudi organa, ki vodi postopek, zato so dokumenti zadeve za stranko praviloma javni. Obe kršitvi, navedeni v tej in predhodni točki obrazložitve, kakor tudi ugotavljanje nagibov tožnika za vpogled s strani drugostopenjskega organa, pa niso imeli vpliva na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj je toženka zavrnitev oprla (tudi) na prvi odstavek 82. člena ZUP, ki je pravilna pravna podlaga za odločitev v tej zadevi.

18.Sodišče zato ugotavlja, da je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu, s katerim je bila zavrnjena zahteva za vpogled v originalne (elektronske) datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah št. 1201-36/2019, 1201-37 in 1201-43/2019, pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo v tem delu zavrnilo.

19.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (glej točko 10 obrazložitve te sodbe), pač pa je sporna pravilna uporaba 82. člena ZUP, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

20.Sodišče pa še pripominja, da če tožnik meni, da toženka ni odločila o vseh njegovih zahtevkih, mora o tem zahtevati odločitev od toženke. Sicer v tem upravnem sporu izpodbija tudi tisto, o čemer toženka sploh ni odločila (pripadajoči metapodatki in njihovo umestitev v datotečni sistem).

21.Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe, ne pa njena obrazložitev, namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje. V izreku bi torej moral upravni organ v celoti odločiti o tožnikovi zahtevi, tudi za vpogled v metapodatke in njihovo umestitev v datotečni sistem, kot je zahteval v svoji zadnji vlogi v upravnem postopku z dne 9. 12. 2019, vendar je odločil le o vpogledu v originalne (elektronske) datoteke, iz katerih so bili natisnjeni dokumenti v zadevah št. 1201-36/2019, 1201-37 in 1201-43/2019. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne more odpraviti izpodbijane odločbe v delu odločanja o tožnikovi zahtevi za vpogled v metapodatke in njihovo umestitev v datotečni sistem, saj izrek izpodbijanega sklepa tega dela niti ne vsebuje. O tem toženka (še) ni odločila, zato to ne more biti predmet sodne presoje.

K II. točki izreka

22.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne oz. zavrže.

-------------------------------

1Navaja, da citat izhaja iz Andronja, Kerševan: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana: 2018, str. 181.

2Citirano izhaja iz Andronja, Kerševan: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana: 2018, str. 181.

3Tako Kerševan, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 181.

4Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 318

5Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 82

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o upravnem poslovanju (2018) - člen 63, 63a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.