Up-113/99

12. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. M. iz L. na seji senata dne 12. maja 1999

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba B. M. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-217/98 z dne 12. 1. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena revizija zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila zavrnjena zahteva pritožnika za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine. Pritožnik navaja, da taka sodba zanj ni spejemljiva in da je protiustavna, pri čemer se sklicuje na 153. in 34. člen Ustave. Navaja še, da ima 39 let delovne dobe v Republiki Sloveniji in na tej podlagi prosi, da Ustavno sodišče zavaruje njegove osebne pravice, varnost in dostojanstvo.

2.Iz predložene sodbe Vrhovnega sodišča izhaja, da je bil pritožnikov zahtevek za izplačevanje akontacije vojaške pokojnine zavrnjen zato, ker pritožnik ni izpolnjeval predpisanih pogojev. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da pritožnik do 18. 10. 1991 ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do pokojnine in tudi ni izkazal, da bi bil po 18. 7. 1991 ves čas na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu. V sodbi je bilo pritožniku tudi pojasnjeno, da zavrnitev zahtevka ne posega v njegovo pravico do pokojnine, ki mu je bila priznana pri pristojnem Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu. Slovenija je prevzela izplačevanje pokojnin le za tiste vojaške upokojence in vojaške zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje po Ustavnem zakonu za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94 - UZITUL) in Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list RS, št. 4/92).

3.Ustava v 153. členu ureja načelo o usklajenosti pravnih aktov. Ne gre pa za človekovo pravico ali temeljno svoboščino, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v postopku z ustavno pritožbo zoper posamične akte. Kolikor pritožnik meri na določbo četrtega odstavka 153. člena Ustave - da morajo posamični akti temeljiti na zakonu in na zakonitem predpisu - pa je nedvomno, da izpodbijana sodba temelji na zakonitem predpisu. Ali je bil ta predpis v primeru pritožnika prav uporabljen, pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ki ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča o zahtevku pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ni izkazal oziroma jih niti ne uveljavlja.

5.Odločitev o zavrnitvi zahtevka za priznanje neke specifične socialne pravice zato, ker za to niso izpolnjeni predpisani pogoji, tudi ne posega v pravico posameznika do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan