Jedro

Tožnica je v letu 2005 z vstopom v izvajanje ukrepa SKOP-S50 na površini 1,88 ha sprejela obveznost izvajanja navedenega ukrepa na teh površinah. V letu 2006 prijavljena površina je dovoljeno zmanjšanje (za največ 5 %) presegla, pri čemer drugostopenjski organ v pritožbenem postopku utemeljeno ni upošteval tožničinih ugovorov, da je do zmanjšanja površine prišlo zaradi uskladitve podatkov s dejanskim obdelovanjem površin. Te podatke (koliko površin je v kmetijski rabi), bi morala namreč tožnica upoštevati že ob prijavi za izvajanje ukrepa v letu 2005.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je z odločbo, št. 33106-47396/2007/3 z dne 7. 11. 2008 ugotovila, da je A.A. predčasno prenehala izvajati 5 letno obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov. Ugotovila je tudi, da so bila stranki na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju ARSKTRP) št. 321-22-057342-2005-25-011 z dne 7. 4. 2006 in odločbe Ministrstva, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33012-1668/2006 z dne 18. 7. 2007, izplačana sredstva za ukrepe S50 in TSA v skupni višini 550,19 EUR, ki jih mora stranka v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti. Odločitev temelji na ugotovitvi, da A.A. 24. 4. 2006 podpisala vlogo, s katero se je zavezala, da bo na kmetijskem gospodarstvu (KMG-MID 10372239 izvajala kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti, to je 5 let. Stranki je bila vročena odločba 321-22-57342-2005-28, s katero je bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. Ugotovljeno je bilo, da je stranka pred potekom 5 letnega obdobja prekinila izvajanje obveznosti, zaradi česar je dolžna sredstva pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe, v skladu s četrtim odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavje 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju PRP) vrniti.

Drugostopenjski upravni organ je tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo delno ugodil in prvi stavek 2. točke prvostopenjske odločbe spremenil tako, da je navedel podatke stranke A.A., v ostalem pa odločil, da izpodbijana odločba ostane nespremenjena.

Tožnica v vloženi tožbi odločitvi oporeka, ker je odločitev nepravilna. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov navedenih v obeh upravnih odločbah.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: Sodišče je zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe presojalo ne glede na to, da tožnica v tožbi ni navajala razlogov zaradi katerih meni, da izpodbijana odločitev ni zakonita. Kot sporno v obravnavani zadevi je štelo odločitev prvostopnega organa o vračilu sredstev zaradi prenehanja izvajanja petletne obveznosti izvajanja ukrepa SKOP-S50 in TSA.

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ v postopku sledljivosti SKOP ugotovil, da je tožnica v letu 2005 vstopila v program izvajanja ukrepa SKOP, tako za ukrep – S50 (na površini 1,88 ha), kot za ukrep TSA. Za oba ukrepa so ji bila, na podlagi odločbe ARSKTPR, št. 321-22-58856-2006-25 z dne 7. 4. 2006 in odločbe MKGP, št. 33012-1668/2006 z dne 18. 7. 2007, izplačana sredstva. To dejstvo v upravnem postopku ni bilo sporno, niti ni bilo sporno dejstvo, da je tožnica v letu 2006 uveljavljala zahtevek za plačilo za ukrep SKP-S50 na površini 9,49 ha (za katerega so ji bila na podlagi odločbe ARSKTRP, št. 321-22-58856-2006-25 z dne 20. 12. 2006 izplačana sredstva) in da v tem letu zahtevka za plačilo za ukrep TSA ni uveljavljala. To dejstvo, ki v upravnem postopku ni bilo sporno, tudi po presoji sodišča utemeljuje ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da je tožnica neupravičeno, predčasno prekinila izvajanje ukrepov SKOP. Na drugačno odločitev prvostopnega upravnega organa ne morejo vplivati tožničine navedbe v odgovoru na poziv z dne 2. 6. 2008. Drugostopni upravni organ je namreč pravilno pojasnil, da je tožnica v letu 2005, z vstopom v izvajanje ukrepa SKOP-S50 na površini 1,88 ha sprejela obveznost izvajanja ukrepa na teh površinah. Ta površina bi se lahko v letu 2006, na podlagi 13. člena Uredbe PRP, zmanjšala zmanjšala za največ 5%. V letu 2006 prijavljena površina je dovoljeno zmanjšanje presegla, pri čemer drugostopni organ v pritožbenem postopku utemeljeno ni upošteval tožničinih ugovorov, da je do zmanjšanja površine prišlo zaradi uskladitve podatkov s dejanskim obdelovanjem površin. Te podatke (koliko površin je v kmetijski rabi), bi morala namreč tožnica, ob upoštevanju določbe 7. člena Uredbe o PRP za leto 2005, upoštevati že ob prijavi za izvajanje ukrepa v letu 2005. Drugostopni upravni organ pa je tožnici v odločbi št. 33106-395/2009/2 z dne 22. 11. 2010 pojasnil tudi, da je eden od pogojev za izvajanje ukrepa TSA tudi v okviru poglavja 9.3.2.2. Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 določen pogoj, da se travniški sadovnjak vpiše v evidenco travniških sadovnjakov. Ker pod evidenčno številko tožničinega KMG ta podatek ni bil vpisan, to tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnica v letu 2006 tega ukrepa (zaradi neizpolnjevanja prej navedenega pogoja) ni izvajala.

Navedeno tudi po presoji sodišča utemeljuje zaključek prvostopenjskega organa, ki je tožnici glede na določbe Poglavja 9.3.2. Programa razvoja podeželja 2004-2006, Kontrola in sankcioniranje, ki velja za obravnavani primer (upravičenec ne izpolnjuje splošnih določil in ne izvaja kmetijsko okoljskih ukrepov, za katere je pridobil plačila, skladno s predpisanimi pogoji, zaradi česar mora v roku 30 dni od pisne zahteve AKTRP vrniti izplačana plačila za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi), tej odločitvi pa je sledil tudi drugostopenjski organ, pravilno naložil vrnitev izplačanih sredstev v višini 550,19 EUR.

Ker je sodišče na podlagi navedenega ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.