Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka zoper pravnomočno odločitev vložila revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je sprejelo sklep o prekinitvi postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo zaradi vložene revizije zoper sodbi sodišč prve in druge stopnje, ki sta bili podlaga za uveljavljanje reintegracijskega zahtevka.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), predvsem pa, ker je sodišče prve stopnje med postopkom nepravilno uporabilo določbe 1. odstavka 13. člena ZPP in določbo 1. točke 1. odstavka 206. člena ZPP. Navaja, da za prekinitev postopka sodišče ni imelo pravne podlage v 206. členu ZPP, saj je o predhodnem vprašanju že odločalo pristojno sodišče in sicer s pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1170/2013. Kot razlog za prekinitev postopka je sodišče navedlo vloženo revizijo zoper sodbo opr. št. Pdp 1170/2013 v zvezi s sodbo opr. št. Pd 461/2012. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena, medtem ko revizija, vložena zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju, ne more biti razlog za prekinitev postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in nadaljuje s postopkom, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov te pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s stroškovno posledico. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 336. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka: 1) če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen); 2) če živi stranka na območju, ki zaradi izrednih dogodkov (poplave in podobno) odrezano od sodišča. S sodbo sodišča prve stopnje opr. št. Pd 461/2012 z dne 2. 9. 2013 je bilo odločeno, da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 7. 2009, s katero je bila tožeči stranki odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga invalidnosti. S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1170/2013 z dne 13. 12. 2013 je bila odločitev sodišča prve stopnje potrjena. Tožena stranka je vložila revizijo zoper navedeno pravnomočno sodbo.

V predmetnem sporu tožeča stranka na podlagi pravnomočne sodbe Pd 461/2012 s tožbo zahteva od tožene stranke reintegracijo.

Pritožba utemeljeno opozarja, da dejstvo, da je tožena stranka zoper pravnomočno odločitev vložila revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo, sodba o tem, da je bila odpoved tožeče stranke nezakonita pa je že pravnomočna. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je sprejelo sklep o prekinitvi postopka, ne glede na izid revizije, ki se ga nadeja tožena stranka.

Ob dejstvu, da je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je postopek prekinilo do odločitve revizijskega sodišča zaradi vložene revizije zoper sodbo sodišča prve in druge stopnje, ki sta podlaga za uveljavljanje reintegracijskega zahtevka v predmetnem sporu, na podlagi že pravnomočne odločitve.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 206. člena ZPP, ko je postopek prekinilo zaradi vložene revizije, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).