Jedro

Revident zatrjuje, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ta njegov očitek pa je na njegovih navedbah mogoče logično utemeljiti le tako, da bi moral biti materialnopravni zaključek sodišč drugačen, če bi ga oprli na drugačno dejansko stanje: ne takšno, kot sta ga ugotovili sodišči, marveč takšno, kot ga skuša sam prikazati in uveljaviti z revizijskimi navedbami. Izkaže se torej, da revident nasprotuje dejanskemu stanju. Pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja revizijsko sodišče ne more preverjati.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe z dne 18. 9. 1998 in aneksa z dne 1. 7. 1998, sklenjenih med pravdnima strankama in v delu, ki se nanaša na zahtevek za izročitev dvobarvnega offset tiskarskega stroja H. GTOZ 46, št. 664638. V preostalem delu, to je glede zahtevka za plačilo 56.220,80 eurov (prej 13.474.753,23 SIT) se revizija zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 943 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje v novem sojenju zavrnilo zahtevke a) za razveljavitev kupoprodajne pogodbe z dne 18. 9. 1998 in aneksa z dne 1. 7. 1998, b) za izročitev dvobarvnega offset tiskarskega stroja H. GTOZ ter c) za plačilo odškodnine v znesku 13.474.753,23 SIT.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja „vse revizijske razloge, posebej še napačno uporabo materialnega prava“.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožena stranka je na revizijo odgovorila.

Delno zavrženje revizije

5. Drugi odstavek 180. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka v primerih, ko predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Po določbi 490. člena ZPP v gospodarskih sporih revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 5.000.000,00 SIT (20.864,63 eurov). Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta tožbenih zahtevkov za razveljavitev kupoprodajne pogodbe in za izročitev offset tiskarskega stroja. V takšnem primeru velja domneva, da vrednost spornega predmeta ne dosega revizijske vrednosti (tako o tem pravno mnenje Vrhovnega sodišča, sprejeto na občni seji 16. 12. 1993).(1) Zato je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu zavrglo (sklep pod I).

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev – v delu, glede katerega je revizija dovoljena - oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: tožeča stranka kot prodajalec in tožena stranka kot kupec sta dne 18. 9. 1998 sklenili pogodbo o prodaji rabljenega dvobarvnega offset tiskarskega stroja H. GOTZ 46 za ceno 49.000,00 DEM; tožeča stranka je stroj, ki je bil predmet kupoprodajne pogodbe, izročila toženi stranki, ta pa je plačala tožeči stranki najprej na roke v gotovini 30.000,00 DEM in nato še 5.000,00 DEM, ter še 16.161,48 DEM z nakazilom prek banke.

B.

Revizijske navedbe

7. Revident obsežno povzema ključne ugotovitve dejanske narave iz sodbe sodišča prve stopnje, ki jih je za podlago svoje odločitve vzelo tudi pritožbeno sodišče. Tem ugotovitvam nasprotuje, daje svoj opis relevantnih dejstev in zatrjuje, da sodišči prve in druge stopnje pri sojenju „iz ugotovljenega dejanskega stanja ni pravilno sklepalo na pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo izpodbijano sodbo in je v posledici tega tožbeni zahtevek zavrnilo, pri tem pa je napačno uporabilo materialno pravo“.

C

Presoja utemeljenosti revizije

8. Tretji odstavek 370. člena ZPP določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revident v obširnih revizijskih navedbah pojasnjuje vsebino dogovorov med pravdnima strankama in njihov pomen ter nasprotuje temu, kako sta sodišči ugotovili posamezne okoliščine, v katerih so bili sklenjeni različni dogovori med strankama ter dejanja, ki sta jih opravili pogodbeni stranki v izvrševanju sklenjenih dogovorov. Izpodbiti skuša ključno ugotovitev sodišča, da je tožena stranka (poleg nespornega negotovinskega plačila 16.181,48 DEM) plačala tožeči stranki na roke v gotovini še 35.000,00 DEM. Revident na podlagi teh očitkov sicer napravi sklep, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ta njegov očitek pa je na njegovih navedbah mogoče logično utemeljiti le tako, da bi moral biti materialnopravni zaključek sodišč drugačen, če bi ga oprli na drugačno dejansko stanje: ne takšno, kot sta ga ugotovili sodišči, marveč takšno, kot ga skuša sam prikazati in uveljaviti z revizijskimi navedbami (da namreč zneska 35.000,00 DEM ni prejel). Izkaže se torej, da revident nasprotuje dejanskemu stanju, kakršnega sta ugotovili sodišči prve in druge stopnje. Pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja revizijsko sodišče ne more preverjati. Ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka, dobavljeni stroj plačala, pa tudi ni mogoče najti materialnopravne podlage zahtevku za plačilo sporne terjatve, ki naj bi predstavljala znesek, za katerega je bila tožena stranka obogatena, ker uporablja stroj domnevno brez pravne podlage.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Znesek 943 eurov predstavlja stroške, ki jih je imela tožena stranka z zastopanjem pri vložitvi odgovora na revizijo, odmerjene skladno z odvetniško tarifo. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Poročilo VS RS 2/93, str. 12.