9. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mihe Velikonje iz Nove Gorice na seji dne 9. februarja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega stavka šestega odstavka 4. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/2000, 111/2000, 92/02 in 120/03) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik je samostojni podjetnik. Izpodbija šesti odstavek 4. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (v nadaljevanju Pravilnik). Na njegovi podlagi se pri določitvi višine plačila programa, ki ga v vrtcu obiskujeta njegova otroka, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca. Kot je razumeti iz pobude, naj bi bila določba v neskladju s 14. členom Ustave, ker se pri ugotavljanju dohodka zaposlenih ne upoštevajo prispevki na zavarovalno osnovo, ki so breme delodajalca, tj. podjetja zaposlenega, pri ugotavljanju dohodka samozaposlenih pa se upoštevajo, čeprav enako bremenijo podjetje, tj. podjetje samozaposlenega. Posledično je tako zaradi izpodbijane določbe pobudnikova obveznost višja.

B.

2.Na pobudnika se nanaša le prvi stavek izpodbijanega šestega odstavka 4. člena Pravilnika, ne pa tudi njegov drugi stavek, saj so z njim opredeljeni dohodki samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Prvi stavek šestega odstavka 4. člena Pravilnika je uveljavil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 1/98). Določil je, da se kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca. Zato pobudnik z vidika upoštevanja prispevkov za socialno varnost kot dela dohodkov zatrjuje neenako obravnavanje zaposlenih in samozaposlenih, saj se pri slednjih štejejo kot dohodek tudi prispevki za socialno varnost od bruto plače in ne zgolj prispevki iz bruto plače.

3.Po oceni Ustavnega sodišča očitek pobudnika, da izpodbijana ureditev krši načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ni utemeljen. Načela enakosti pred zakonom namreč ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis – kadar podlaga za različno urejanje niso osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave – ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Za razlikovanje mora torej obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog. Prav normativno urejanje namreč pomeni upoštevanje in tudi vzpostavljanje različnih položajev med pravnimi subjekti. Načelo enakosti pred zakonom torej normodajalca zavezuje, da enaka dejanska stanja ureja enako, različna pa različno. Položaja samozaposlene in zaposlene osebe sta si v marsičem različna. Zato tudi ni mogoče enostavno enačiti dohodka samozaposlene in dohodka zaposlene osebe.

4.Izpodbijana določba povezuje dohodek samozaposlenih z dobičkom iz dejavnosti in s prispevki za socialno varnost, kar je razumno in stvarno utemeljeno, saj je položaj samozaposlenih in zaposlenih pri pridobivanju dohodka bistveno drugačen. Samozaposlena oseba namreč opravlja dejavnost kot fizična oseba samostojno, ne obračunava in ne izplačuje si plače. Ker samozaposlena oseba ni zaposlena pri sebi in nima delodajalca, so vsi prispevki, ki jih plačuje za socialno varnost, njeni lastni prispevki, po svoji vsebini torej prispevki zavarovanca, ki jih namenja za zagotavljanje svoje socialne varnosti. Dohodek samozaposlene osebe se torej bistveno razlikuje od dohodka zaposlenega, ki prejema le plačo za delo v odvisnem delovnem razmerju. Gre za različna položaja, zato je očitek o neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave neutemeljen. Ustavno sodišče je zato pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega stavka šestega odstavka 4. člena Pravilnika zavrnilo.

5.Zaradi zavrnitve pobude se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje obstoja procesnih predpostavk za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe, ki je bila med postopkom pred Ustavnim sodiščem spremenjena (s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, Uradni list RS, št. 110/05).

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj