Jedro

Po določbi 10. člena ZBPP med upravičence do brezplačne pravne pomoči ne sodijo gospodarski subjekti, torej tudi ne samostojni podjetnik posameznik. Podjetnik je po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Pritrditi gre tožniku, ki v tožbi navaja, da je ta zakonska določba podlaga, da se v nekaterih sferah, na primer na davčnem področju, samostojni podjetnik upošteva kot fizična oseba, vendar pa po presoji sodišča to za določbe ZBPP ne velja. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po presoji sodišča je torej brezplačna pravna pomoč omejena le na fizične osebe, ne pa tudi na fizične osebe, ki so gospodarski subjekti, sicer bi to izhajalo iz določb zakona. Takemu stališču pritrjujejo tudi določbe ZBPP, ki se nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja prosilca s tem, da se preverja njegov finančni položaj in finančni položaj njegove družine. V zakonu namreč ni določb, ki bi predpisovale način ugotavljanja finančnega položaja samostojnega podjetnika kot gospodarskega subjekta in to sodišču prav tako kaže, da teh subjektov ni mogoče uvrstiti med upravičence do brezplačne pravne pomoči po ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil kot samostojni podjetnik. V obrazložitvi svoje odločitve se sklicuje na določbo prvega odstavka 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa upravičence do brezplačne pravne pomoči. Ugotavlja, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč kot samostojni podjetnik posameznik, in to za zadevo, ki je povezana z njegovim poslovanjem, postopek pa se bo vodil kot gospodarski spor pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Tožena stranka zato meni, da tožnik, kot gospodarski subjekt, ne sodi med upravičence do brezplačne pravne pomoči po 10. členu ZBPP in je njegovo prošnjo zavrnila.

2. Tožnik s tožbo sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, ta pa naj mu tudi povrne stroške postopka. Trdi, da je pravno stališče tožene stranke, da tožnik kot samostojni podjetnik ne sodi med upravičence do brezplačne pravne pomoči po 10. členu ZBPP, napačno. Za odgovor na vprašanje kdo je samostojni podjetnik, je treba uporabiti 3. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da je samostojni podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. To je tudi podlaga za upoštevanje samostojnega podjetnika kot fizične osebe v ostalih sferah, na primer na davčnem področju, in podobno. Sodna praksa je namreč zavzela stališče, da gre za fizično osebo, ne glede na to ali je vpisana v registru in ne glede na to ali je v tožbi označena s pristavkom "s.p.". Nobenega razloga ni, da se definicija samostojnega podjetnika kot fizične osebe ne bi upoštevala tudi v postopku ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, kar pomeni, da je tožnik upravičena oseba za dodelitev te pomoči. Med strankama namreč ni sporno, da je tožnik državljan Republike Slovenije, sodišče pa lahko o tem dejstvu opravi tudi poizvedbo pri pristojni Upravni enoti Koper in zasliši tožnika.

3. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in jim, kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče v celoti sledi ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

6. Prvi odstavek 10. člena določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči: 1.) državljani Republike Slovenije; 2.) tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji; 3.) drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; 4.) nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene; in 5.) druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. 7. Tožena stranka ne oporeka tožnikovi trditvi, da je državljan Republike Slovenije in zato sodišče šteje to dejstvo kot nesporno ugotovljeno, kar je tudi razlog, da ni izvedlo dokazov, ki jih je v smeri ugotavljanja te okoliščine predlagal tožnik (poizvedbe pri upravni enoti in zaslišanje tožnika). Med strankama tudi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč kot samostojni podjetnik posameznik, in to v zvezi s sodnim postopkom, ki se vodi kot gospodarski spor pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ter je povezana z njegovim poslovanjem. Sporno pa je ali tožnik kot samostojni podjetnik sodi med upravičence do brezplačne pravne pomoči, ki jih določa 10. člen ZBPP.

8. Sodišče meni, da po določbi 10. člena ZBPP med upravičence do brezplačne pravne pomoči ne sodijo gospodarski subjekti, torej tudi ne samostojni podjetnik posameznik. Podjetnik je po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD-1). Pritrditi gre tožniku, ki v tožbi navaja, da je ta zakonska določba podlaga, da se v nekaterih sferah, na primer na davčnem področju, samostojni podjetnik upošteva kot fizična oseba, vendar pa po presoji sodišča to za določbe ZBPP ne velja. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Po presoji sodišča je torej brezplačna pravna pomoč omejena le na fizične osebe, ne pa tudi na fizične osebe, ki so gospodarski subjekti, sicer bi to izhajalo iz določb zakona. Takemu stališču pritrjujejo tudi določbe ZBPP, ki se nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja prosilca s tem, da se preverja njegov finančni položaj in finančni položaj njegove družine. V zakonu namreč ni določb, ki bi predpisovale način ugotavljanja finančnega položaja samostojnega podjetnika kot gospodarskega subjekta in to sodišču prav tako kaže, da teh subjektov ni mogoče uvrstiti med upravičence do brezplačne pravne pomoči po ZBPP.

9. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pravna stališča, na katera se sklicuje tožeča stranka, pa ne pomenijo dejstev, ki se dokazujejo v sodnem postopku. Dokaznim predlogom tožeče stranke za poizvedbe pri upravni enoti in zaslišanje tožnika namreč sodišče ni ugodilo in to iz razlogov, ki so pojasnjeni v 6. točki te obrazložitve.

K točki II izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.