Jedro

Kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da: se v k.o. ... kot urejena evidentira meja (del meje) parc št. 399/2, 399/5, 399/6 in 399/7 s sosednjimi parc. št. 372/1, 396/1, 397/1, 398, 399/1, 399/4 in 399/8 (1. točka izreka); se v k.o. ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinjene parc. št. 399/2, 399/5, 399/6 in 399/7 ter novi parc. št. 399/9 in 399/10 (2. točka izreka); je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga te odločbe (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je predstavnik geodetskega podjetja A. d.o.o. po pooblastilu tožnika 16. 11. 2010 pri prvostopnem organu vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije v izreku navedenih parcel. V skladu z določbami 28. in 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije uvede na zahtevo lastnika parcele. Prvostopni organ je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnik, ki je vložil zahtevo, lastnik parcel št. 399/2, 399/5, 399/6 in 399/7. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali B.B. kot lastnik oziroma upravljavec parc. št. 398, 399/1, 399/4 in 399/8, tožnik kot lastnik oziroma upravljavec parc. št. 399/2, 399/5, 399/6 in 399/7 ter Občina Domžale kot lastnik oziroma upravljavec parcel št. 372/1, 396/1 in 397/1. Prvostopni organ je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo preveril, ali je bila lastnikom parcel, katerih meja se je urejala, in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Pri tem je ugotovil, da so bile zgoraj navedene stranke na dan mejne obravnave vpisane kot lastniki v zemljiški knjigi. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem tem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik predmetne parcele. Vse zgoraj navedene stranke so na mejni obravnavi v zapisniku št. 171/2010 z dne 29. 10. 2010 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje z izjemo Občine Domžale, ki se mejne obravnave ni udeležila, in B.B., ki na mejni obravnavi ni soglašal s predlagano mejo in je pokazal svojo mejo. Za stranke, ki se mejne obravnave niso udeležile, je v elaboratu ureditve meje priloženo popolno dokazilo, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da je bilo lastniku omogočeno, da ga je prejel vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Prvostopni organ je stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno s 36. členom ZEN povabil k izjavi o poteku predlagane meje. Po preteku določenega roka iz poziva pa je ugotovil, da Občina Domžale ni podala izjave o strinjanju s potekom predlagane meje. Kljub temu je strinjanje navedene stranke s potekom predlagane meje izkazano, in sicer z drugim odstavkom 36. člena ZEN, ker se stranka v roku 15 dni od vročitev vabila k izjavi o poteku predlagane meje o poteku le-te ni izjavila, kljub temu, da ji je bilo vabilo pravilno vročeno in je bila v vabilu opozorjena na pravne posledice. Tako je prvostopni organ skladno s 37. členom ZEN razpisal ustno obravnavo in nanjo vabil tožnika ter B.B. Slednji se ustne obravnave ni udeležil, čeprav mu je bilo vabilo pravočasno vročeno in je bil v vabilu opozorjen na pravne posledice neudeležbe. Zaradi navedenega se v skladu z drugim odstavkom 38. člena ZEN šteje, da se lastnik navedenih parcel strinja s potekom predlagane meje. Prvostopni organ je preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. Po povedanem je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Drugostopni organ je s pritožbeno odločbo z dne 2. 8. 2011 pritožbo tožnika zoper navedeno izpodbijano prvostopno odločbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da tožnik v pritožbi trdi, da je bila nepravilno določena meja na krožni cesti in predlaga, da naj se zadeva reši tako, kot je bilo domnevno dogovorjeno z občinskim organom z začetkom gradnje stanovanjskega naselja v …. V dopolnitvi pritožbe pa dodaja, da gre za mejo na vzhodni strani parc. št. 399/9. V zvezi s tem pritožbeni organ odgovarja, da tožnik tej meji na mejni obravnavi dne 29. 10. 2010 ni nasprotoval. Iz zapisnika mejne obravnave iz navedenega dne izhaja, da je kot pooblaščenec B.B. nasprotoval zgolj meji na zahodni strani meje parc. št. 399/9 (in 399/10) in je kot pooblaščenec B.B. tudi pokazal svojo mejo. Zaradi tega je bila pri upravnem organu 11. 5. 2011 tudi razpisana ustna obravnava, ki se je očitno vodila zgolj zaradi pokazane meje med zemljiškokatastrskima točkama 256 in 210. Ustne obravnave se je tožnik udeležil, vendar glede meje, ki jo v pritožbi izpostavlja kot sporno, ni ničesar izjavil. Ker tožnik niti na mejni niti na ustni obravnavi ni izrazil nikakršnega nestrinjanja s parcelnimi mejami svojih parcel, v pritožbi pa tudi ne trdi, zakaj naj bi bila katerakoli meja nepravilno določena, njegovi pritožbi ni mogoče ugoditi. Sklicevanje na domnevne dogovore z občinskimi organi v preteklosti ni z ničemer izkazano, za ta postopek pa tudi ni relevantno, ker ne predstavlja podlage za evidentiranje urejene meje. Ker je po povedanem pritožbeni organ ugotovil, da pritožba ni utemeljena, jo je zavrnil. V tožbi tožnik navaja, da so meje spornih parcel nastale v dogovoru med njegovim očetom in občino, ko je dobil zemljo v last kot zamenjavo za druga zemljišča, ki so jih od leta 1958 do 1963 združevali v posestvo poskusnega centra …. Pojasnjuje, da je želel urediti zapuščino po svojem očetu in zato tudi mejo, na kateri nikoli niso bili zabiti mejniki, zato je naročil geodeta, vendar z njegovo določitvijo meje in zabitimi mejniki ni zadovoljen, saj je popolnoma prepričan, da mejniki zdaj niso bili zabiti tako, ko je bila meja dogovorjena in pokazana. Ko se poslužuje pravnih poti in sredstev, da bi stvari uredil, pa ima občutek, da si nihče ne vzame toliko časa, da bi pregledal obstoječe stanje v naravi in na papirjih in ga primerjal s stanjem, kakršno bi moralo biti, temveč se zapleta v nekakšne besedne igre in postopki tečejo naprej, meje in mejnikov pa nihče ne pogleda v dejanskem stanju, da bi ugotovil upravičenost njegovih pritožb. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek, da pregleda stanje v naravi in na papirjih, da se bo meja uredila tako, kot mora biti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranki z interesom, Občina Domžale in B.B., na tožbo nista odgovorili.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna meja oziroma del meje, urejene z izpodbijano odločbo po izvedenem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije, ki se je začel na zahtevo tožnika, kot lastnika parc. št. 399/2, 399/5, 399/6 in 399/7, vse k.o. ….

Tožnik v tožbi zatrjuje, da mejniki niso zabiti tako, kot je bila meja dogovorjena in pokazana, pri tem pa ne navede niti tega, s katerim delom meje, urejene z izpodbijano odločbo, se ne strinja. Sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve ugotavlja, da iz zapisnika ureditve mej, parcelacije in spremembe vrste rabe št. 171/2010 z dne 29. 10. 2010 ni razvidno, da bi tožnik imel kakšne pripombe na s strani geodeta pokazano mejo. Navedeni zapisnik je namreč podpisal, pripomb pa ni podal. Iz tega zapisnika je razvidno le, da se tožnik kot pooblaščenec B.B. ni strinjal s predlagano mejo med parc. št. 399/1 in 399/4 ter parc. št. 399/6 in 399/2. Navedeno sta ugotovila in v odločbah navedla tudi upravna organa obeh stopenj, tožnik pa takšnim ugotovitvam upravnih organov tudi ne ugovarja. Ker se B.B. s predlagano mejo ni strinjal, je prvostopni upravni organ v skladu z določbo prvega odstavka 37. člena ZEN, po kateri geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih med drugim tudi v primeru, če je lastnik iz prvega odstavka prejšnjega člena izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, dne 11. 5. 2011 opravil ustno obravnavo, na katero sta bila kot stranki vabljena tožnik in B.B., ki pa se je, čeprav je bil pravilno vabljen, ni udeležil. Zato se je v skladu z določbo drugega odstavka 38. člena ZEN, ki določa, da če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, štelo, da se s potekom predlagane meje strinja. Sodišče pa ugotavlja, da tožnik tudi na ustni obravnavi dne 11. 5. 2011 v elaboratu ureditve meje predlagani meji ni ugovarjal, niti tega ne zatrjuje. Po vsem povedanem je torej prvostopni organ ravnal pravilno, ko je po izvedenem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije izdal izpodbijano odločbo. Tako sodišče tožnikovih pavšalnih, z ničemer izkazanih tožbenih ugovorov ni moglo upoštevati.

Dodati pa je potrebno, da kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, na kar bi kazale njegove pritožbene in tožbene navedbe, pa jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.

Po navedenem je bilo treba tožbo zavrniti na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.