Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Ips 214/2006

ECLI:SI:VSRS:2007:I.IPS.214.2006 Kazenski oddelek

bistvena kršitev določb kazenskega postopka razlogi o odločilnih dejstvih kazenska sankcija pogojna obsodba preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja razlogi za preklic primernost izrečene kazni
Vrhovno sodišče
22. februar 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Presoja razlogov za preklic prejšnje pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja (2. odstavek 52. člena KZ).

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenega Z.V. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec se oprosti plačila povprečnine kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 28.9.2005 obsojenega Z.V. spoznalo za krivega, pod točko I kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena v zvezi s 25. členom KZ, pod točkama II in III pa dveh kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ. Po 1. odstavku 212. člena KZ je obsojencu za vsako kaznivo dejanje določilo kazen petih mesecev zapora, mu nato preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21.9.2004, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.1.2005, v kateri je bila obsojencu za nadaljevano kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ določena kazen enega leta in dveh mesecev zapora s preizkusno dobo treh let ter mu nato po 3. odstavku 52. člena KZ ob upoštevanju naštetih kazni po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen dveh let zapora, v katero mu je po 1. odstavku 49. člena KZ vštelo odvzem prostosti od 10.1.2005 od 20.43 ure do 11.1.2005 do 12.01 ure in čas prebit v priporu od 6.6.2005 od 13.00 ure dalje. Oškodovanca T.S. je po 2. odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbo obsojenčeve zagovornice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obe sodišči sta obsojenca oprostili plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP.

Zoper to pravnomočno sodbo je zagovornica obsojenega Z.V. "iz vseh zakonskih razlogov" vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz utemeljitve zahteve pa je razvidno, da uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena istega zakona. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi "ustrezno" spremeni oziroma podrejeno razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru na zahtevo navaja, da v izrednem pravnem sredstvu zatrjevane kršitve zakona niso podane. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnici ni mogoče pritrditi, ko v zahtevi navaja, da so glede kaznivega dejanja pod točko I prvostopenjske sodbe, ki ga je obsojenec izvršil v sostorilstvu z R.M., razlogi pravnomočne sodbe v precejšnji meri v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov, da sodba razlogov sploh nima, da se sodišče ni izreklo do posameznih listinskih dokazov in da je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz (11. točke) 1. odstavka 371. člena ZKP. Zatrjevano kršitev vložnica utemeljuje z navedbo, da izpodbijana pravnomočna sodba nima razlogov v zvezi z izrecno navedbo obrambe, da je enostavno nelogično in neživljenjsko, da bi obsojenec in R.M. v oškodovančevo vozilo vlamljala hkrati ter da je neverjetno in naravnost nemogoče, da bi se najprej v vozilo nagnil obsojenec in vzel z armaturne plošče radijsko ploščico, izstopil iz vozila, nakar naj bi za njim R.M. iz vozila vzel avtoradio in očala. Že iz dejstva, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obsojenec skupaj z R.M. na način, razviden iz sodbe, storil kaznivo dejanje na škodo T.S., kar je podrobno argumentiralo na 6., 7. in 8. strani sodbe, temu pa pritrdilo tudi višje sodišče (zadnji odstavek na 2., strani, 3. strani in 1. odstavku na 4. strani sodbe), se je dovolj jasno opredelilo, da so navedbe obrambe, ki jih ta pozneje ponavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti, neutemeljene. Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi določno povedalo (3. odstavek na 7. strani sodbe), da je navedba zagovornice, da se obsojenec in R.M. nista mogla naenkrat drenjati v avtomobilu, ni sprejemljiva, saj je R.M. zaslišan kot obdolženec povedal, da je najprej iz avta vzel ploščico obtoženi V., nato pa še sam ostale predmete. Zato ne drži, da izpodbijani pravnomočni sodbi razlogi o naštetih navedbah obrambe niso navedeni. Kolikor pa zahteva, ki zakonitosti pravnomočne sodbe ne problematizira z vidika dejstva, da se je sodišče glede istega življenjskega primera oprlo na zagovor R.M. in na njegovo izpovedbo, ko je bil zaslišan kot priča, navaja, da je resnična izpovedba, ki jo je podal zaslišan kot priča, ponuja drugačno presojo verodostojnosti izpovedb R.M. S tem po vsebini ne uveljavlja zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker da je glede odločilnih dejstev podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi zapisniki, ampak po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Zahtevi tudi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da naj bi sodišče v pravnomočni sodbi v zvezi s preklicem pogojne obsodbe nepravilno uporabilo določbe 2. odstavka 52. člena KZ in s tem storilo kršitev kazenskega zakona (očitno po 4. točki 372. člena ZKP). Kršitev kazenskega zakona je podana, če je sodišče na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo neko kazensko materialno določbo ali če določbe, ki bi jo moralo uporabiti, ni uporabilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Sodišče je preklic pogojne obsodbe utemeljilo z navedbami, da je obsojenec storil kar tri kazniva dejanja v časovnem obdobju od 10.1. do 22.5.2005, da je prvo kaznivo dejanje storil samo pet dni po pravnomočnosti sodbe, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba za kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ ter da je pri izvrševanju kaznivih dejanj v obravnavani zadevi in tistega iz preklicane pogojne obsodbe, zasledoval pridobitev sredstev za nabavo mamil, torej v obeh primerih iz enakih nagibov. Zato ne drži navedba v zahtevi, da sodišče ni navedlo razlogov, ki so po 2. odstavku 52. člena KZ narekovali preklic prejšnje pogodbe obsodbe.

Kolikor pa vložnica v zahtevi trdi, da so obsojencu določene kazni za obravnavana kazniva dejanja previsoke in našteva okoliščine, ki da jih je sodišče napačno ali pa sploh ni ovrednotilo, ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, ampak izpodbija primernost obsojencu kazni določenih za posamezna kazniva dejanja in izrečene enotne kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da kršitve zakona, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornica obsojenega Z.V., niso podane, vložila pa jo je tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazni, zato je Vrhovno sodišče zahtevo na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Obsojenčeva zagovornica z zahtevo ni uspela, vendar je Vrhovno sodišče obsojenega Z.V. na podlagi 98.a člena v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP glede na njegove slabe gmotne razmere oprostilo plačila povprečnine kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia