Jedro

Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).

Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor stvarne pristojnosti tožene stranke.

2. Zoper navedeni sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma, da razveljavi izpodbijani sklep in vsa opravljena pravdna dejanja ter tožbo zavrže. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (1. in 2. odstavek 19. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno in je tožbo vročilo toženi stranki, slednja pa je podala ugovor stvarne pristojnosti (upravnega sodišča) šele v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 1. 2020 (red. št. 12 spisa), kar je po tem, ko je že vložila odgovor na tožbo z dne 10. 5. 2018 (red. št. 5 spisa), pri čemer je sodišče prve stopnje dne 27. 11. 2019 prav tako že razpisalo pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je omenjeni toženkin ugovor kot prepozen zavrglo ter s tem ni kršilo njene pravice do izjave.

6. Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.1 Namen takšne zakonske ureditve je v racionalizaciji in pospešitvi postopka, v skladu s čimer naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v njegovi zgodnji fazi, ter da se s tem prepreči zastoje, ki bi nastali s prehajanjem zadeve na drugo sodišče potem, ko so se (prvotno) sodišče in stranke z njo že začeli vsebinsko ukvarjati ali je bil celo izveden dokazni postopek, pri tem pa obravnavana ureditev prav tako upošteva primerjalno pravne argumente v zvezi z nemškim pravom, po katerem so si sodišča prve stopnje2 med seboj enakovredna.3 Da je sistem prekluzij v ZPP ustavno skladen in celo nujen, pa se je Ustavno sodišče RS že izreklo v odločbi Up-2443/08-22 z dne 7.10.2009 in po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni tehtnih razlogov za drugačno stališče. 7. Neutemeljeno se tožena stranka sklicuje na tožničino prvo pripravljalno vlogo z dne 20.12.2019 (red. št. 10 spisa). Za presojo stvarne pristojnosti so odločilne navedbe v tožbi (2. odstavek 17. člena ZPP).4 Ta ima vse potrebne sestavine iz 180. člena ZPP in je torej popolna, s čimer se je prav tako strinjala tožena stranka v odgovoru na tožbo.5 Iz tožbe tako povsem jasno izhaja kompetečno dejansko stanje, zato sodišče prve stopnje pravilno ni pozivalo tožnice h kakršnikoli dopolnitvi tožbenih navedb v tej smeri, še manj pa je podlage za to, da bi sodišče prve stopnje v situaciji, ko ni imelo razlogov za dvom v svojo stvarno pristojnost, toženo stranko celo spodbujalo k ugovarjanju stvarni pristojnosti še pred prejemom njenega odgovora na tožbo na nekakšnem posebnem predhodnem naroku oziroma po prejemu odgovora na tožbo (v katerem tožena stranka niti ne nakaže možnosti, da bi lahko bila stvarna pristojnost zanjo kakorkoli sporna) in že po nastopu izrecno določene prekluzije v 2. odstavku 19. člena ZPP na pripravljalnem naroku. Takšna zavzemanja tožene stranke očitno presegajo meje besednega pomena določb 19. in 279.c člena ZPP, določene z njuno jezikovno razlago,6 ter niso v skladu z notranjo sistematiko ZPP. Tudi sicer pa tožena stranka ne pojasni, katere naj bi bile tiste pravno odločilne navedbe tožeče stranke, podane šele v prvi pripravljalni vlogi z dne 20.12.2019, zaradi katerih sama ne bi mogla pravočasno ugovarjati stvarne pristojnosti.

8. Iz tožbe povsem jasno izhaja, da tožeča stranka vtožuje del nastalih ji stroškov za projekte (v zvezi s komunalno in gospodarsko javno infrastrukturo ter izvajanjem lokalnih javnih služb v letih 2010 do vključno 2016), ki jih je na podlagi 4. odstavka 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS, št. 52/10 do 46/4, ZTNP-1) dolžna kriti tožena stranka. Drugače povedano: tožeča stranka zahteva povrnitev izdatkov za projekte, ki jih tožena stranka ni financirala, čeprav je to dolžna (neposredno) na podlagi zakona. Gre torej za premoženjski spor glede terjatve, v zvezi s katero nobena od strank ne nastopa kot oblastveni organ ter tako niso podani pogoji iz 3. odstavka 7. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06 s spremembami, ZUS-1), še manj pa so utemeljene pritožbene navedbe v smeri, da naj ne bi bila podana sodna pristojnost, saj noben zakon ne določa, da bi o vtoževani terjatvi odločal upravni organ z upravnim aktom v upravnem postopku.7

9. Zadevni spor se bo tako tudi sicer obravnaval glede na svojo pravo naravo, ki je, kot že pojasnjeno, premoženjska oziroma obligacijska, pri čemer ni bistveno, da sta stranki javnopravna subjekta. ZPP namreč izrecno določa pristojnost sodišča splošne pristojnosti v primeru civilnih in premoženjskopravnih sporov med državo in občino (7. točka 2. odstavka 32. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 481. člena ZPP). V gospodarskih sporih so vsem subjektom, tudi javnopravnim, zagotovljena enaka jamstva, vključno z varstvom javnega interesa. Sodišče pa v teh sporih upošteva tudi vsa materialnopravna pravila.8 Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do sodnega varstva zato v nobenem primeru niso utemeljeni.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena ZPP). V kolikor tožena stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve9, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.10

11. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

_____________________________ 1 Npr. A. Ekart, V. Rijavec, L. Ude in T. Keresteš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z novelo ZPP-E, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 25, 26, 132 in 133 ter J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 280, smiselno pa tudi A. Galič, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča, Uradni list Republike Slovenije, 2017, str. 16. 2 Npr. 2. odstavek 60.b člena ter 3. točka 2. odstavka 98. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami, ZS). 3 Npr. A. Ekart, V. Rijavec, L. Ude in T. Keresteš, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z novelo ZPP-E, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 26, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, Poročevalec Državnega zbora EPA 1650-VII z dne 5.12.2016, str. 53, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Rg 165/2020 z dne 7.10.2020 ter sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 50/2019 z dne 28.3.2019 in opr. št. Pdp 1013/2018 z dne 10.1.2019. 4 Enako npr. L. Ude, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 1. knjiga, str. 157 in 158, sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 419/2016 z dne 7.9.2016 in opr. št. R 200/2014 z dne 10.7.2014 ter sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 646/2018 z dne 18.10.2018. 5 Str. 2 odgovora na tožbo na list. št. 11 spisa. 6 Npr. M. Pavčnik: Teorija prava, 3. izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2007, str. 486. 7 Smiselno glej npr. L. Ude, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 1. knjiga, str. 29, L. Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, str. 86, odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 693/2020 z dne 28.8.2020, opr. št. II Cpg 375/2020 z dne 3.8.2020, opr. št. II Cpg 318/2020 z dne 1.7.2020, opr. št. I Cp 2029/2018 z dne 28.12.2018, opr. št. I Cpg 476/2017 z dne 1.6.2017, opr. št. II Cp 2905/2014 z dne 24.2.2015 in opr. št. I Cpg 26/2011 z dne 22.2.2011, odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 15/2012 z dne 17.12.2012, opr. št. III Ips 115/2008 z dne 7.9.2010, opr. št. I Upr 4/2007 z dne 5.6.2008, opr. št. I Upr 2/2007 z dne 17.12.2007 in opr. št. III Ips 72/2006 z dne 6.12.2006 ter odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-615/14-15 in Up-707/14-16 z dne 27.10.2016. 8 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 766/2019 z dne 5.3.2020 in opr. št. I Cpg 775/2019 z dne 5.3.2020. 9 Npr. sklep Ustavnega sodišča, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24.6.2003 (2. točka obrazložitve). 10 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22.5.2018 (29. točka obrazložitve).