Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Izpodbijani sklep
Izpodbijani sklep
Izpodbijani sklep
1.Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 6, v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje postopek prisilne likvidacije ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se iz proračuna sodišča opravijo tista plačila, ki so razvidna iz izreka sklepa (2. točka izreka). V obrazložitvi je ob sklicevanju na določilo 423. člena ZFPPIPP zapisalo, da je stečajni upravitelj po tistem, ko je ugotovil, da je dolžnik, nad katerim se je dva dni pred tem začel postopek prisilne likvidacije, insolventen. Zato je predlagal začetek stečajnega postopka. Glede na navedeno je sodišče skladno z določilom drugega odstavka istega člena ustavilo postopek prisilne likvidacije in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ne da bi presojalo, ali je sploh insolventen.
1.Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 6, v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje postopek prisilne likvidacije ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se iz proračuna sodišča opravijo tista plačila, ki so razvidna iz izreka sklepa (2. točka izreka). V obrazložitvi je ob sklicevanju na določilo 423. člena ZFPPIPP zapisalo, da je stečajni upravitelj po tistem, ko je ugotovil, da je dolžnik, nad katerim se je dva dni pred tem začel postopek prisilne likvidacije, insolventen. Zato je predlagal začetek stečajnega postopka. Glede na navedeno je sodišče skladno z določilom drugega odstavka istega člena ustavilo postopek prisilne likvidacije in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ne da bi presojalo, ali je sploh insolventen.
1.Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 6, v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje postopek prisilne likvidacije ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se iz proračuna sodišča opravijo tista plačila, ki so razvidna iz izreka sklepa (2. točka izreka). V obrazložitvi je ob sklicevanju na določilo 423. člena ZFPPIPP zapisalo, da je stečajni upravitelj po tistem, ko je ugotovil, da je dolžnik, nad katerim se je dva dni pred tem začel postopek prisilne likvidacije, insolventen. Zato je predlagal začetek stečajnega postopka. Glede na navedeno je sodišče skladno z določilom drugega odstavka istega člena ustavilo postopek prisilne likvidacije in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ne da bi presojalo, ali je sploh insolventen.
1.Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 6, v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje postopek prisilne likvidacije ustavilo in začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka). Hkrati je odločilo, da se iz proračuna sodišča opravijo tista plačila, ki so razvidna iz izreka sklepa (2. točka izreka). V obrazložitvi je ob sklicevanju na določilo 423. člena ZFPPIPP zapisalo, da je stečajni upravitelj po tistem, ko je ugotovil, da je dolžnik, nad katerim se je dva dni pred tem začel postopek prisilne likvidacije, insolventen. Zato je predlagal začetek stečajnega postopka. Glede na navedeno je sodišče skladno z določilom drugega odstavka istega člena ustavilo postopek prisilne likvidacije in začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ne da bi presojalo, ali je sploh insolventen.
Skupna pritožba stečajnega dolžnika in njegovega družbenika
Skupna pritožba stečajnega dolžnika in njegovega družbenika
Skupna pritožba stečajnega dolžnika in njegovega družbenika
2.Proti temu sklepu sta dolžnik in njegovi edini družbenik A. A. 12. 4. 2018 vložila skupno pritožbo (PD 15). Ker pa izpodbijani sklep družbeniku dolžnika ni bil vročen, je pritožbeno sodišče z dopisom z dne 8. 5. 2018 (PD 27) spis vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka. V tem postopku je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep vročilo tudi družbeniku. Ta pa je nato 20. 6. 2018 proti izpodbijanemu sklepu vložil pravočasno pritožbo (PD 40). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožba z dne 12. 4. 2018 (PD 17) in pritožba z dne 20. 6. 2018 (PD 40) po vsebini identični. Pritožnika sodišču prve stopnje očitata, da je izpodbijani sklep do te mere nepopoln, da njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti ter da je odločitev preuranjena in navajata, da dolžnik ni insolventen. Primarno predlagata, naj sodišče prve stopnje samo izda nadomestni sklep tako, da njunemu predlogu ugodi. Če tega to sodišče ne bo storilo, pa predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi" podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
2.Proti temu sklepu sta dolžnik in njegovi edini družbenik A. A. 12. 4. 2018 vložila skupno pritožbo (PD 15). Ker pa izpodbijani sklep družbeniku dolžnika ni bil vročen, je pritožbeno sodišče z dopisom z dne 8. 5. 2018 (PD 27) spis vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka. V tem postopku je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep vročilo tudi družbeniku. Ta pa je nato 20. 6. 2018 proti izpodbijanemu sklepu vložil pravočasno pritožbo (PD 40). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožba z dne 12. 4. 2018 (PD 17) in pritožba z dne 20. 6. 2018 (PD 40) po vsebini identični. Pritožnika sodišču prve stopnje očitata, da je izpodbijani sklep do te mere nepopoln, da njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti ter da je odločitev preuranjena in navajata, da dolžnik ni insolventen. Primarno predlagata, naj sodišče prve stopnje samo izda nadomestni sklep tako, da njunemu predlogu ugodi. Če tega to sodišče ne bo storilo, pa predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi" podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
2.Proti temu sklepu sta dolžnik in njegovi edini družbenik A. A. 12. 4. 2018 vložila skupno pritožbo (PD 15). Ker pa izpodbijani sklep družbeniku dolžnika ni bil vročen, je pritožbeno sodišče z dopisom z dne 8. 5. 2018 (PD 27) spis vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka. V tem postopku je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep vročilo tudi družbeniku. Ta pa je nato 20. 6. 2018 proti izpodbijanemu sklepu vložil pravočasno pritožbo (PD 40). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožba z dne 12. 4. 2018 (PD 17) in pritožba z dne 20. 6. 2018 (PD 40) po vsebini identični. Pritožnika sodišču prve stopnje očitata, da je izpodbijani sklep do te mere nepopoln, da njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti ter da je odločitev preuranjena in navajata, da dolžnik ni insolventen. Primarno predlagata, naj sodišče prve stopnje samo izda nadomestni sklep tako, da njunemu predlogu ugodi. Če tega to sodišče ne bo storilo, pa predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi" podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
2.Proti temu sklepu sta dolžnik in njegovi edini družbenik A. A. 12. 4. 2018 vložila skupno pritožbo (PD 15). Ker pa izpodbijani sklep družbeniku dolžnika ni bil vročen, je pritožbeno sodišče z dopisom z dne 8. 5. 2018 (PD 27) spis vrnilo sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka. V tem postopku je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep vročilo tudi družbeniku. Ta pa je nato 20. 6. 2018 proti izpodbijanemu sklepu vložil pravočasno pritožbo (PD 40). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožba z dne 12. 4. 2018 (PD 17) in pritožba z dne 20. 6. 2018 (PD 40) po vsebini identični. Pritožnika sodišču prve stopnje očitata, da je izpodbijani sklep do te mere nepopoln, da njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti ter da je odločitev preuranjena in navajata, da dolžnik ni insolventen. Primarno predlagata, naj sodišče prve stopnje samo izda nadomestni sklep tako, da njunemu predlogu ugodi. Če tega to sodišče ne bo storilo, pa predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi" podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odgovor upravitelja
Odgovor upravitelja
Odgovor upravitelja
3.Upravitelj je odgovoril tako na pritožbo z dne 12. 4. 2018, kot na pritožbo z dne 20. 6. 2018. V svojih vlogah z dne 24. 4. 2018 (PD 21) in z dne 7. 5. 2018 (PD 47) je zavzel stališče, da sta pritožbi neutemeljeni in pojasnil, zakaj meni, da je dolžnik insolventen.
3.Upravitelj je odgovoril tako na pritožbo z dne 12. 4. 2018, kot na pritožbo z dne 20. 6. 2018. V svojih vlogah z dne 24. 4. 2018 (PD 21) in z dne 7. 5. 2018 (PD 47) je zavzel stališče, da sta pritožbi neutemeljeni in pojasnil, zakaj meni, da je dolžnik insolventen.
3.Upravitelj je odgovoril tako na pritožbo z dne 12. 4. 2018, kot na pritožbo z dne 20. 6. 2018. V svojih vlogah z dne 24. 4. 2018 (PD 21) in z dne 7. 5. 2018 (PD 47) je zavzel stališče, da sta pritožbi neutemeljeni in pojasnil, zakaj meni, da je dolžnik insolventen.
3.Upravitelj je odgovoril tako na pritožbo z dne 12. 4. 2018, kot na pritožbo z dne 20. 6. 2018. V svojih vlogah z dne 24. 4. 2018 (PD 21) in z dne 7. 5. 2018 (PD 47) je zavzel stališče, da sta pritožbi neutemeljeni in pojasnil, zakaj meni, da je dolžnik insolventen.
K odločitvi o pritožbah
K odločitvi o pritožbah
K odločitvi o pritožbah
4.Pritožbi nista utemeljeni. Zato ju je pritožbeno sodišče kot taki zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.
4.Pritožbi nista utemeljeni. Zato ju je pritožbeno sodišče kot taki zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.
4.Pritožbi nista utemeljeni. Zato ju je pritožbeno sodišče kot taki zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.
4.Pritožbi nista utemeljeni. Zato ju je pritožbeno sodišče kot taki zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.
Odgovor na pritožbeno navedbo, da izpodbijani sklep ni obrazložen
Odgovor na pritožbeno navedbo, da izpodbijani sklep ni obrazložen
Odgovor na pritožbeno navedbo, da izpodbijani sklep ni obrazložen
Odgovor na pritožbeno navedbo, da izpodbijani sklep ni obrazložen
5.Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen. Glede na navedeno je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep, v katerem je sodišče prve stopnje le povzelo le vsebino citiranega določila prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP, neobrazložen in zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, neutemeljen.
5.Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen. Glede na navedeno je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep, v katerem je sodišče prve stopnje le povzelo le vsebino citiranega določila prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP, neobrazložen in zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, neutemeljen.
5.Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen. Glede na navedeno je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep, v katerem je sodišče prve stopnje le povzelo le vsebino citiranega določila prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP, neobrazložen in zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, neutemeljen.
5.Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen. Glede na navedeno je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep, v katerem je sodišče prve stopnje le povzelo le vsebino citiranega določila prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP, neobrazložen in zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, neutemeljen.
Odgovor na pritožbeno navedbo, da je izpodbijani sklep preuranjen
Odgovor na pritožbeno navedbo, da je izpodbijani sklep preuranjen
Odgovor na pritožbeno navedbo, da je izpodbijani sklep preuranjen
Odgovor na pritožbeno navedbo, da je izpodbijani sklep preuranjen
6.Po določilu prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP mora takrat, kadar je nad pravno osebo, ki je insolventna, začet postopek prisilne likvidacije, upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po tistem, ko to ugotovi, ali bi to kot profesionalni upravitelj moral ugotoviti, sodišču predlagati, naj začne stečajni postopek. V predlogu z dne 14. 3. 2018 za začetek stečajnega postopka (PD 5) je upravitelj navedel, da je (takrat še kot likvidacijski upravitelj) stopil v kontakt s poslovodjo dolžnika preko telefona. Ta mu je pojasnil, da je v tujini in da mu zato do 21. 3. 2018 poslov ne more predati. Na podlagi dostopnih podatkov pa je sam presodil, da je družba insolventna in da svoje insolventnosti ne more odpraviti.
6.Po določilu prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP mora takrat, kadar je nad pravno osebo, ki je insolventna, začet postopek prisilne likvidacije, upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po tistem, ko to ugotovi, ali bi to kot profesionalni upravitelj moral ugotoviti, sodišču predlagati, naj začne stečajni postopek. V predlogu z dne 14. 3. 2018 za začetek stečajnega postopka (PD 5) je upravitelj navedel, da je (takrat še kot likvidacijski upravitelj) stopil v kontakt s poslovodjo dolžnika preko telefona. Ta mu je pojasnil, da je v tujini in da mu zato do 21. 3. 2018 poslov ne more predati. Na podlagi dostopnih podatkov pa je sam presodil, da je družba insolventna in da svoje insolventnosti ne more odpraviti.
6.Po določilu prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP mora takrat, kadar je nad pravno osebo, ki je insolventna, začet postopek prisilne likvidacije, upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po tistem, ko to ugotovi, ali bi to kot profesionalni upravitelj moral ugotoviti, sodišču predlagati, naj začne stečajni postopek. V predlogu z dne 14. 3. 2018 za začetek stečajnega postopka (PD 5) je upravitelj navedel, da je (takrat še kot likvidacijski upravitelj) stopil v kontakt s poslovodjo dolžnika preko telefona. Ta mu je pojasnil, da je v tujini in da mu zato do 21. 3. 2018 poslov ne more predati. Na podlagi dostopnih podatkov pa je sam presodil, da je družba insolventna in da svoje insolventnosti ne more odpraviti.
6.Po določilu prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP mora takrat, kadar je nad pravno osebo, ki je insolventna, začet postopek prisilne likvidacije, upravitelj v njenem imenu v 15 dneh po tistem, ko to ugotovi, ali bi to kot profesionalni upravitelj moral ugotoviti, sodišču predlagati, naj začne stečajni postopek. V predlogu z dne 14. 3. 2018 za začetek stečajnega postopka (PD 5) je upravitelj navedel, da je (takrat še kot likvidacijski upravitelj) stopil v kontakt s poslovodjo dolžnika preko telefona. Ta mu je pojasnil, da je v tujini in da mu zato do 21. 3. 2018 poslov ne more predati. Na podlagi dostopnih podatkov pa je sam presodil, da je družba insolventna in da svoje insolventnosti ne more odpraviti.
7.Ker zakon upravitelju ne prepoveduje, da predlaga začetek stečajnega postopka takoj po izdanem sklepu o začetku likvidacijskega postopka, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep preuranjen.
7.Ker zakon upravitelju ne prepoveduje, da predlaga začetek stečajnega postopka takoj po izdanem sklepu o začetku likvidacijskega postopka, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep preuranjen.
7.Ker zakon upravitelju ne prepoveduje, da predlaga začetek stečajnega postopka takoj po izdanem sklepu o začetku likvidacijskega postopka, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep preuranjen.
7.Ker zakon upravitelju ne prepoveduje, da predlaga začetek stečajnega postopka takoj po izdanem sklepu o začetku likvidacijskega postopka, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep preuranjen.
Odgovor na dolžnikovo pritožbeno navedbo, da ni insolventen
Odgovor na dolžnikovo pritožbeno navedbo, da ni insolventen
Odgovor na dolžnikovo pritožbeno navedbo, da ni insolventen
Odgovor na dolžnikovo pritožbeno navedbo, da ni insolventen
8.Upoštevajoč zgoraj citirano domnevo, da je dolžnik, ki predlaga začetek stečajnega postopka insolventen, se pritožbeno sodišče do tistih pritožbenih navedb dolžnika, iz katerih izhaja, da ni insolventen, ni ukvarjalo. Pač pa je o tem vprašanju presojalo le pritožbene navedbe družbenika dolžnika.
8.Upoštevajoč zgoraj citirano domnevo, da je dolžnik, ki predlaga začetek stečajnega postopka insolventen, se pritožbeno sodišče do tistih pritožbenih navedb dolžnika, iz katerih izhaja, da ni insolventen, ni ukvarjalo. Pač pa je o tem vprašanju presojalo le pritožbene navedbe družbenika dolžnika.
8.Upoštevajoč zgoraj citirano domnevo, da je dolžnik, ki predlaga začetek stečajnega postopka insolventen, se pritožbeno sodišče do tistih pritožbenih navedb dolžnika, iz katerih izhaja, da ni insolventen, ni ukvarjalo. Pač pa je o tem vprašanju presojalo le pritožbene navedbe družbenika dolžnika.
8.Upoštevajoč zgoraj citirano domnevo, da je dolžnik, ki predlaga začetek stečajnega postopka insolventen, se pritožbeno sodišče do tistih pritožbenih navedb dolžnika, iz katerih izhaja, da ni insolventen, ni ukvarjalo. Pač pa je o tem vprašanju presojalo le pritožbene navedbe družbenika dolžnika.
Odgovor na pritožbeno navedbo družbenika dolžnika, da dolžnik ni insolventen
Odgovor na pritožbeno navedbo družbenika dolžnika, da dolžnik ni insolventen
Odgovor na pritožbeno navedbo družbenika dolžnika, da dolžnik ni insolventen
Odgovor na pritožbeno navedbo družbenika dolžnika, da dolžnik ni insolventen
9.Upravitelj je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na podlagi domneve iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in iz 2. točk tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP . Za začetek stečajnega postopka je dovolj obstoj ene (neizpodbite) domneve.
9.Upravitelj je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na podlagi domneve iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in iz 2. točk tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP . Za začetek stečajnega postopka je dovolj obstoj ene (neizpodbite) domneve.
9.Upravitelj je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na podlagi domneve iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in iz 2. točk tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP . Za začetek stečajnega postopka je dovolj obstoj ene (neizpodbite) domneve.
9.Upravitelj je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na podlagi domneve iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in iz 2. točk tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP . Za začetek stečajnega postopka je dovolj obstoj ene (neizpodbite) domneve.
10.Družbenik dolžnika je v pritožbi (PD 17 in 40) izpodbijal obe. Navedel je, da sklepa o davčni izvršbi DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2016 in DT 0000-2222/17 z dne 29. 6. 2017 še nista pravnomočna oziroma da od pravnomočnosti obveznosti po obeh davčnih izvršbah še ni poteklo 60 dni. Navedel je, da je izvršilne naslove, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnih izvršbah izpodbijal v upravnem sporu, pri čemer mu je bila sodba Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 vročena 23. 2. 2018. Ker odtlej 60 dnevni rok do dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka 14. 3. 2018 še ni potekel, je nepomembno, ali je imel dolžnik sploh odprt kakšen TRR v Sloveniji ali ne.
10.Družbenik dolžnika je v pritožbi (PD 17 in 40) izpodbijal obe. Navedel je, da sklepa o davčni izvršbi DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2016 in DT 0000-2222/17 z dne 29. 6. 2017 še nista pravnomočna oziroma da od pravnomočnosti obveznosti po obeh davčnih izvršbah še ni poteklo 60 dni. Navedel je, da je izvršilne naslove, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnih izvršbah izpodbijal v upravnem sporu, pri čemer mu je bila sodba Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 vročena 23. 2. 2018. Ker odtlej 60 dnevni rok do dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka 14. 3. 2018 še ni potekel, je nepomembno, ali je imel dolžnik sploh odprt kakšen TRR v Sloveniji ali ne.
10.Družbenik dolžnika je v pritožbi (PD 17 in 40) izpodbijal obe. Navedel je, da sklepa o davčni izvršbi DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2016 in DT 0000-2222/17 z dne 29. 6. 2017 še nista pravnomočna oziroma da od pravnomočnosti obveznosti po obeh davčnih izvršbah še ni poteklo 60 dni. Navedel je, da je izvršilne naslove, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnih izvršbah izpodbijal v upravnem sporu, pri čemer mu je bila sodba Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 vročena 23. 2. 2018. Ker odtlej 60 dnevni rok do dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka 14. 3. 2018 še ni potekel, je nepomembno, ali je imel dolžnik sploh odprt kakšen TRR v Sloveniji ali ne.
10.Družbenik dolžnika je v pritožbi (PD 17 in 40) izpodbijal obe. Navedel je, da sklepa o davčni izvršbi DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2016 in DT 0000-2222/17 z dne 29. 6. 2017 še nista pravnomočna oziroma da od pravnomočnosti obveznosti po obeh davčnih izvršbah še ni poteklo 60 dni. Navedel je, da je izvršilne naslove, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnih izvršbah izpodbijal v upravnem sporu, pri čemer mu je bila sodba Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 vročena 23. 2. 2018. Ker odtlej 60 dnevni rok do dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka 14. 3. 2018 še ni potekel, je nepomembno, ali je imel dolžnik sploh odprt kakšen TRR v Sloveniji ali ne.
11.Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. Iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 (pri PD 40) je razvidno, da je bila tožba vložena v zvezi z odločbo FURS 000/2015 z dne 13. 10. 2016 v zvezi z odločbo MF DT 000/2016 z dne 5. 4. 2017. Izpodbijan je bil torej izvršilni naslov, ki predstavlja podlago za sklep o davčni izvršbi, ne pa sam sklep. Sicer pa se omenjena odločba nanaša le na enega od izvršilnih naslovov, to je na sklep DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017, ne pa tudi na preostala dva, v zvezi s katerima je bil predlagan začetek prisilne likvidacije . Poleg tega iz dopisa FURS z dne 19. 4. 2018, priloženega k vlogi stečajnega upravitelja (PD 21) izhaja, da proti tem sklepom o davčni izvršbi ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.
11.Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. Iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 (pri PD 40) je razvidno, da je bila tožba vložena v zvezi z odločbo FURS 000/2015 z dne 13. 10. 2016 v zvezi z odločbo MF DT 000/2016 z dne 5. 4. 2017. Izpodbijan je bil torej izvršilni naslov, ki predstavlja podlago za sklep o davčni izvršbi, ne pa sam sklep. Sicer pa se omenjena odločba nanaša le na enega od izvršilnih naslovov, to je na sklep DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017, ne pa tudi na preostala dva, v zvezi s katerima je bil predlagan začetek prisilne likvidacije . Poleg tega iz dopisa FURS z dne 19. 4. 2018, priloženega k vlogi stečajnega upravitelja (PD 21) izhaja, da proti tem sklepom o davčni izvršbi ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.
11.Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. Iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 (pri PD 40) je razvidno, da je bila tožba vložena v zvezi z odločbo FURS 000/2015 z dne 13. 10. 2016 v zvezi z odločbo MF DT 000/2016 z dne 5. 4. 2017. Izpodbijan je bil torej izvršilni naslov, ki predstavlja podlago za sklep o davčni izvršbi, ne pa sam sklep. Sicer pa se omenjena odločba nanaša le na enega od izvršilnih naslovov, to je na sklep DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017, ne pa tudi na preostala dva, v zvezi s katerima je bil predlagan začetek prisilne likvidacije . Poleg tega iz dopisa FURS z dne 19. 4. 2018, priloženega k vlogi stečajnega upravitelja (PD 21) izhaja, da proti tem sklepom o davčni izvršbi ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.
11.Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. Iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 393/2017 z dne 23. 1. 2018 (pri PD 40) je razvidno, da je bila tožba vložena v zvezi z odločbo FURS 000/2015 z dne 13. 10. 2016 v zvezi z odločbo MF DT 000/2016 z dne 5. 4. 2017. Izpodbijan je bil torej izvršilni naslov, ki predstavlja podlago za sklep o davčni izvršbi, ne pa sam sklep. Sicer pa se omenjena odločba nanaša le na enega od izvršilnih naslovov, to je na sklep DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017, ne pa tudi na preostala dva, v zvezi s katerima je bil predlagan začetek prisilne likvidacije . Poleg tega iz dopisa FURS z dne 19. 4. 2018, priloženega k vlogi stečajnega upravitelja (PD 21) izhaja, da proti tem sklepom o davčni izvršbi ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo.
12.Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da družbenik dolžnika ni izpodbil domneve insolventnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbene navedbe, da ni podana niti domneva po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP v nadaljevanju le bežno opredeljuje.
12.Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da družbenik dolžnika ni izpodbil domneve insolventnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbene navedbe, da ni podana niti domneva po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP v nadaljevanju le bežno opredeljuje.
12.Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da družbenik dolžnika ni izpodbil domneve insolventnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbene navedbe, da ni podana niti domneva po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP v nadaljevanju le bežno opredeljuje.
12.Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da družbenik dolžnika ni izpodbil domneve insolventnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbene navedbe, da ni podana niti domneva po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP v nadaljevanju le bežno opredeljuje.
13.V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
13.V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
13.V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
13.V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.
-------------------------------
-------------------------------
-------------------------------
-------------------------------
1Po 3. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
1Po 3. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
1Po 3. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
1Po 3. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
2Po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, da je dolžnik, ki je kapitalska družba postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče prikriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
2Po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, da je dolžnik, ki je kapitalska družba postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče prikriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
2Po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, da je dolžnik, ki je kapitalska družba postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče prikriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
2Po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, da je dolžnik, ki je kapitalska družba postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče prikriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
3To so sklepi o davčni izvršbi (1) DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2017, (2) DT 0000-3333/2017 z dne 5. 12. 2016 in (3) DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017.
3To so sklepi o davčni izvršbi (1) DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2017, (2) DT 0000-3333/2017 z dne 5. 12. 2016 in (3) DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017.
3To so sklepi o davčni izvršbi (1) DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2017, (2) DT 0000-3333/2017 z dne 5. 12. 2016 in (3) DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017.
3To so sklepi o davčni izvršbi (1) DT 0000-1111/2016 z dne 29. 3. 2017, (2) DT 0000-3333/2017 z dne 5. 12. 2016 in (3) DT 0000-2222/2017 z dne 29. 6. 2017.
Zveza:
Zveza:
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/3, 14/3-2, 97, 121, 121/1, 234, 234/1, 234/4, 423, 423/1, 423/2
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/3, 14/3-2, 97, 121, 121/1, 234, 234/1, 234/4, 423, 423/1, 423/2
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/3, 14/3-2, 97, 121, 121/1, 234, 234/1, 234/4, 423, 423/1, 423/2
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/3, 14/3-2, 97, 121, 121/1, 234, 234/1, 234/4, 423, 423/1, 423/2
Pridruženi dokumenti:*
Pridruženi dokumenti:*
Pridruženi dokumenti:*
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.