Jedro

Izpodbijani sklep o izvršbi je izdan v skladu s 143. in 144. členom ZDavP-2. Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so vsi izvršilni naslovi in datumu izvršljivosti razvidni iz prvostopenjskega izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bilo v delu (točka 3 izreka), ki je v tem postopku sporen odločeno, da se dolžniku A.A. (tožniku v tem sporu) opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znašajo po stanju na dan 22. 6. 2010 vknjiženimi plačili do 9. 2. 2015 in obračunanimi zamudnimi obrestmi do 9. 2. 2015 skupaj 385,24 EUR (glavnica 257,68 EUR, zamudne obresti do 9. 2. 2015 102,56 EUR in stroški davčne izvršbe 25,00 EUR). V nadaljevanju navaja izvršilne naslove, iz katerih obveznost izhaja, prepoved razpolaganja bank oziroma hranilnic razpolaganja s temi denarnimi sredstvi, da vse nadaljnje stroške izvršbe plača dolžnik in da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe.

2. V obrazložitvi davčni organ navaja potek postopka davčne izvršbe, ki je izveden na podlagi 143. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Postopek je bil ponovljen in je v tem postopku davčni organ upošteval vsa navodila pritožbenega organa, tako da je navedel izvršilne naslove in tožniku dal možnost, da se izjavi o dejstvih v postopku. V nadaljevanju navaja še izračun obresti in dolžnost ravnanja bančnih ustanov.

3. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa in ponovno navaja dejanske in pravne razloge za odločitev.

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da to kar se mu očita ne drži. Proti njegovi volji so ga prijavili v sistem, čeprav je bil vseskozi sam v prvi kategoriji invalidnosti. Od sodišča zahteva odpravo te odločbe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev v upravnih odločbah.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi smiselno ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopenjski organ odgovoril v svoji odločbi in njene ugovore pravilno zavrnil. 8. Ker davek ni plačan z zakonom predpisanih rokih, je davčni organ začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi (143. člen ZDavP-2). Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2).

9. Izpodbijani sklep o izvršbi je izdan v skladu s prej citiranimi določili. Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so vsi izvršilni naslovi in datumu izvršljivosti razvidni iz prvostopenjskega izpodbijanega sklepa.

10. Tožnik ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da so organi imel ves čas vpogled v register in so lahko videli kakšno lastnost zavarovanca ima, pa tega niso niti omenili in so ga proti njegovi volji prijavili v sistem, čeprav je bil invalid I. kategorije. S takšnimi tožbenimi ugovori tožnik dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

11. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.